9.4 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Narobe bi bilo, če bi medijske tajkune reševali davkoplačevalci

Piše: Lea Kalc Furlanič

Finančna pomoč države tiskanim medijem, h kateri pozivajo Delo, Dnevnik in Večer, bo le začasno rešila težave, ki jih dušijo zaradi naraščajočih stroškov produkcije in distribucije, a obremenila davkoplačevalce. Nekateri ocenjujejo, da gre le za manever, kako prikriti dejansko nezanimanje za te medije.

Naj za začetek povemo nekaj malega o težavah tiskanih medijev, ki so jih sicer pobudniki za državno pomoč spretno izrabili za ozadje svojih finančnih zahtev do države. Že nekaj let se uredništva, vsebine in edicije tiskanih medijev krčijo. Novinarji dobivajo anekse za znižanje plač ali nenadne odpovedi, tržniki potijo krvavi pot za oglase, bralci odpovedujejo naročnine, kolportaža pada. Dvignile so se cene energentov in papirja (zato je tisk trikrat dražji), pa tudi cene distribucije, ki zaradi dragih goriv postaja vse bolj težavna, poleg tega so raznašalci slabo plačani, pošta pa je draga in deluje prepočasi.

Oglaševalska pogača

V kolikšni meri si lahko poleg prihodkov iz prodaje tiskani mediji pomagajo z oglaševanjem? Oglaševanje državnih podjetij v tiskanih medijih se glede na politični predznak vsakokratne državne oblasti izrazito spreminja, vendar predvsem v korist levih medijev pod levimi vladami, ki so tedaj deležne večinskega dela bogate oglaševalske pogače državnih podjetij, kar desne tiskane (in druge) medije spravlja na beraško palico, saj so največ časa na oblasti leve vlade.

Glede medijskega monopola pa: v Sloveniji smo že prišli že tako daleč, da veliko večino medijev (kar 60) obvladuje hobotnica smetarskega tajkuna Martina Odlazka, ki zvesto služi levi politični sferi in s tem poleg osrednjih slovenskih medijev ohranja leve vlade na površju. Odlazku še regulatorji zakonodaje (ministrstvo za kulturo, urad za varstvo konkurence, zdaj niti slaba banka, solastnica enega njegovih podjetij) ne morejo do živega. Primer so zadnje mahinacije s prevzemi med njegovimi podjetji in s tem odvzem lastniškega deleža DUTB (vir: Finance), kar je pristalo na sodišču.

Sicer se tiskani mediji poleg naročnin in prodaje ter oglasov sofinancirajo tudi iz javnih razpisov. A manjši nikakor ne pridejo na vrsto.

Ustavna pravica do obveščenosti
Boj izdajateljev za obstanek tiskanih medijev se, četudi se potrošnikom, saj jih je vse manj, morda zdi nepotreben, češ – prilagodite se ali pa boste propadli –, vendarle nadaljuje. Dejstvo, da veliko novinarjev zaradi slabih plač in delovnih razmer zapušča novinarske vrste, osvetli le eno plat. Saj je veliko tistih, tako izdajateljev kot uredništev, ki vztrajajo zaradi poslanstva. To je sicer plemenito in mučno dejanje, a vendarle. »Tiskani mediji so izredno pomembni, saj zaposlujejo veliko število slovenskih novinarjev in ustvarjajo velik odstotek izvirnih medijskih vsebin. Iz tiskanih medijev so se razvili tudi pomembni spletni portali. Poleg tega so tiskani mediji pomembni tudi z vidika ustavne pravice do obveščenosti,« utemeljujejo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Zakaj ravno sedaj to izpostavljajo, bo mogoče prebrati v nadaljevanju.

Je res vzrok za težave tiskanih medijev le ekonomski?

Zdaj pa k aktualni temi. Potem ko so lastniki večinskih tiskanih medijev Dela, Dnevnika in Večera z različnimi utemeljitvami (ekonomske težave zaradi draginje produkcije in distribucije itd.) apelirali na državo, da bi jih finančno podprla, tako da bi subvencionirala distribucijo njihovih časopisov, so se v javnosti pojavila številna ugibanja, pa tudi prepričanja, da je to le pesek v oči, češ da je vzrok za slabo stanje v teh časopisnih hišah predvsem nezanimanje javnosti za njihove časopisne vsebine. Apeli DNS v časopisnih člankih, kako pomembni so tiskani mediji, so seveda šli lastnikom odlično na roko. A vseh ne prepričajo.

“Res je, tiskani mediji so tako doma kot v tujini v težavah. Navade bralcev so se pač spremenile skupaj s tehnologijo. Na žalost mnogo tiskanih medijev ni več ekonomsko vzdržnih. Sem pa mnenja, da to ni le posledica spremenjenih navad, ampak tudi politične pristranskosti in splošne nezanimivosti velikih treh dnevnikov,” je v zvezi s tem kritičen Mitja Iršič, publicist in nekdanji svetovalec ministra za kulturo Vaska Simonitija.

Novinarji spletnega portala Nova24tv pa so zapisali: “Novinarski ceh DNS in vse njegove izpostave rešitev večinskih medijev vidijo izključno v tem, da davkoplačevalci financiramo Stojana Petriča, Bojana Petana in Martina Odlazka – posttranzicijske levičarske tajkune, ki s svojim populističnim agitpropom pomagajo rušiti desne vlade in pomagajo izvoliti (in nato vzdrževati) leve vlade. Tudi tisti davkoplačevalci, ki jim načeloma leva politika ni blizu.” Ter še: “Adut omenjenih izdajateljev je znamenita krilatica, ki se pri nas še vedno dobro prodaja – ’naj država poskrbi za nas’ – oz. še bolj ljudsko – ’naj država poskrbi za delovna mesta novinarjev’. Samozavest, da jim bo država res pomagala, dviguje tudi to, da so sami ’izvolili’ oblastnike, ki nam trenutno vladajo.”

Ni potrebe po finančni pomoči velikim trem
Iršič meni, da to ne bo rešilo težav: “Morda jih bo ta vlada nagradila z našim denarjem kot nagrado za podporo pred volitvami, a to bo le začasno olajšanje. Njihove težave so globlje, saj njihov tiskani model ne deluje niti na spletu.« In nadaljuje: »Napak bi bilo, da medijske tajkune rešujejo davkoplačevalci. Konec bo enak, le mi bomo denar, ki bi lahko šel za upokojence, dolgotrajno oskrbo in zdravstvo, vrgli v propadajočo industrijo brez prihodnosti, ki je nihče več ne potrebuje.”

O nepotrebnosti subvencioniranja države te »industrije«, monopola velikih treh torej – Petriča, Petana, Odlazka – nad tiskom, predvsem dnevnim in rumenim, sogovorec še komentira: “Celotni industriji, ki je že sama v težavah, so dali pečat PR levih strank. Sredinski in desni volivci takega načina poročanja ne prenesejo, levi pa ga ne potrebujejo, saj je celotna medijska scena predominanto leva – ne potrebujejo še tiska, da napajajo svoja politična samoprepričanja.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine