Modrovanja zadnjega partijskega šefa in aktualni dogodki Izpostavljeno

  • Napisal  Dr. Iztok Durjava
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Modrovanja zadnjega partijskega šefa in aktualni dogodki

V sobotni prilogi Dela so dne 20. junija 2020  objavili  precej obsežen intervju z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Intervju je na videz nekakšna inventura trenutnega političnega stanja v državi, v bistvu pa je politično  teoretska podlaga cestne revolucije peščice  državljanov, ki si želijo, da bi aktualna vlada odstopila in verjetno prepustila upravljanje države neki drugi politični garnituri, skoraj zagotovo leve provenience.

Ta  peščica državljanov in meščanov, ki s ponavljajočimi se demonstracijami nekoliko spominjajo na srbske mitinge s konca 80. let prejšnjega stoletja, krši tako slovenske zakone, saj prireditve niso prijavljane, kot tudi odredbe vlade, ki omejujejo število udeležencev na javnih prireditvah. Ta ukrep je potreben zato, ker je virus  pri nas še vedno prisoten in dejaven.

Gospod Kučan se je v intervjuju dotaknil številnih tem  in vsaka od njih zahteva poseben komentar, saj je vprašani  očitno  še pomemben akter političnega dogajanja v  Sloveniji. Mene zanima predvsem to kaj nekdanji šef slovenske partije in nekdanji predsednik države meni o aktualnih protestih v središču prestolnice. 

Za Milana Kučana so  protesti predvsem  normalna sestavina demokracije, proteste pa označuje kot mirne demonstracije ljudi, ki pač nekaj zahtevajo. Trditev, da so to mirne demonstracije pa je zelo daleč od resnice. Nekdanjega predsednika posamezni detajli demonstracij očitno ne motijo: te  so namreč polne provokacij, ki so po moje dosegle vrh, ko je neka oseba  ženskega spola z vodno pištolo curke usmerjala v policiste, jih tako rekoč polivala in smešila, po vrsti enega za drugim, ko so v kordonu stali pred vhodom v znamenito »Slavijo« na Štefanovi ulici, kjer je nekoč domovala slovenska politična policija. Močno tudi dvomim, da si nekdanji predsednik  ni ogledal tv posnetka, na katerem smo lahko videli kako je nekaj posameznikov na predvečer  slovenskega državnega praznika obkladalo pripadnike Garde Slovenske vojske z  vulgarnimi izrazi in žalilo njihovo vojaško in osebno čast. Domnevam tudi, da je Milan Kučan, ki se je udeležil proslave,  slišal, kako je neki protestnik, menda je celo popularni muzikant, poznan kot Zlatan Čordić poskušal s pomočjo megafona prekiniti državno proslavo. Če imeli na voljo policijska poročila in posnetke bi lahko zvedeli še veliko več o provokacijah na teh «mirnih« shodih. Verjetno predsedniku tudi ni neznan histerični uporniški nastop pesnika Borisa A. Novaka, pri čemer ne vem ali gre v tem primeru za marketinški nastop in promocijo njegovih več kot deset objavljenih pesniških zbirk ali je posredi genetika, saj  je bil njegov oče vodilni propagandist Glavnega štaba NOV in POS. Ampak po logiki genetike, bi jaz moral upokojenske dneve preživljati kot upokojeni polkovnik nekdanje ljudske milice. 

Sicer pa je Milan Kučan prav gotovo opazil, da so na omenjenih shodih  prisotni tudi jurišniki stranke Levica, pa pod vodstvom prenovljenega voditelja in komika M. Šarca zbrani kritično nabrušeni elemšejevci, ki jih je zamikala na hitro zapravljena, a vselej močno privlačna oblast.

Na tem mestu moram končati, saj je Milan Kučan v intervjuju, ki ima vendarle tudi nekaj pravljičnih razsežnosti navrgel kar veliko tem, ki bi morda zadostovale kot izhodišče za kakšno seminarske nalogo na FDV. Na shodih je bilo namreč opaziti  kar nekaj predstavnikov naslednice nekdanje Visoke politične šole (CK ZKS).

Sicer pa vemo,  da je bil Milan Kučan vselej dobro informiran še kot šef partije v takratni ožji domovini, za kar je skrbela prosto delujoča politična policija. Pa tudi ko je postal predsednik, si je g. Kučan za sodelavca izbral nekdanjega operativca politične policije zadolženega za »kler«, ki je bil po 2. vojni vselej trn v peti vladajoče stranke. 

Naj sedaj zares zaključim: Milan Kučan je, prosto po Janezu Janši, svojo in stisko somišljenikov, ponazoril s položajem žabe, ki jo kuhajo v loncu in bo tik pred zdajci izpustila svoj zadnji kvak . Če pogledamo malce nazaj bi prav tako lahko za ponazoritev obdobja od 1945 do 1990, uporabili drugo  primerjavo: v obdobju komunizma so Kučanovi predhodniki in malce tudi on vrteli in cvrli Slovence kot vola na ražnju.  Pečeni vol je sicer končal v želodcih, iz žerjavice pa se, na to opozarjajo omenjeni shodi in pohodi, vse bolj kadi in možno je, da se bo sredi dima ponovno prikazal grozeči rdeči plamen.

Dr. Iztok Durjava

P.S.

Med tem se je, ohrabren z protivladnimi demonstracijami in dejstvom, da se predobravnavni narok v zadevi »gramozne jame v Stožicah«  vse bolj odmika, vrnil iz ilegale župan Zoran Janković. Seveda je tudi on pritrdil oceni prijatelja Kučana, da so demonstracije levice v Ljubljani mirne in legitimne. Kot smo pri njemu že vajeni, je na hitro prodal del zemljišča, ki je bilo sicer namenjeno razvoju URI Soča, postavil ultimat državi oz. vladi glede Šole za oblikovanje in fotografijo  v Križankah in bo v teh dneh proti volji vodstva šole in staršev, pripojil osnovno šolo Bičevje bližnji osnovni šoli Kolezija. Župan je hkrati  za 4. avgust napovedal proslavo rojstnega dne vprašljivega »očeta naroda« Janeza Stanovnika, na kateri bo nastopil Partizanski pevski zbor. Seveda na tej proslavi ne bo ograj, saj župan meni, kljub temu, da se epidemiološka slika v Sloveniji slabša, da je »zapiranje mesta pretirano in nerazumljivo.«

nazaj na vrh