Mesec dni bitke za življenja Izpostavljeno

  • Napisal  dr. Milan Zver
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Evropski poslanec dr. Milan Zver Evropski poslanec dr. Milan Zver

Prvi mesec nove slovenske vlade je dokazal, da se ta uspešno spopada s korona virusom. Zadovoljni smo lahko, da je »prenos« oblasti minil relativno hitro, čeprav kak teden prepozno. A je tudi tako bolje, kot da bi v teh težkih časih imeli staro vlado ali celo volilno kampanjo in nove volitve. Pristop prejšnje vlade v boju proti koronavirusu je težko uvrstiti v nek značilen tip. Spomnimo, šlo je za prikrivanje informacij, onemogočanje dela Sveta za nacionalno varnost, sprenevedanje, češ, da je vse dobro in pod nadzorom itd. Švedi, ki prav tako zanemarjajo sistemske ukrepe, vsaj informirajo ljudi in jih opozarjajo na nevarnosti ter seveda na to, da so ljudje sami odgovorni za svoje zdravje.

 

Levo-liberalne vlade so po vrsti spregledovale nujnost korenitejših sistemskih odzivov, ki seveda v danih razmerah posežejo v svoboščine in pravice posameznikov. Znano je, da mnogi neomarksisti na tej točki kritizirajo zlasti desne vlade, ki se s svežnji ukrepov bojujejo proti bolezni in socialnim ter gospodarskim posledicam. Jasno, sistemski ukrepi se ne sprejemajo zaradi avtoritarnih nagibov politikov ali vlad, ampak zaradi tega, ker je tako prav za zdravje ljudi. In ti seveda pričakujejo, da vlada izvaja storitve tudi na področju zdravstva v smislu javnega dobra. V danem trenutku je varovanje zdravja pač najvišja prioriteta in že zaradi tega vlada črpa legitimnost za svoja dejanja. V nekaterih državah - npr. v Italiji, Španiji, Franciji in Švedski - niso pravočasno zaznali te ključne potrebe in znamenja časa. Zato niso pravočasno ukrepali in posledice se danes merijo v številu umrlih. No, švedska vlada npr. še kar vztraja pri »liberalnem« pristopu: pivnice so polne, ulice in parki prav tako. Tudi mrtvašnice, na žalost! Število umrlih se tam približuje deset tisočim! V zvezi s švedskim pristopom se postavlja etično vprašanje, ali lahko vlada v času epidemije naprti krivdo za bolezen, ali celo smrt, državljanom samim, pri čemer je sama neodzivna. Prepričan sem, da ne. In medtem, ko ljudje množično umirajo, nas »liberalci« prepričujejo, da oblast nima nikoli pod nobenim pogojem pravice posegati v posameznikovo svobodo.

V Sloveniji so razmere drugačne, zahvaljujoč odgovorni vladi, ki ve, kako se rešujejo krize in v zadovoljstvo slovenske javnosti vleče učinkovite poteze. Prvič po dolgih tednih beležimo trende, ki nas navdajajo z upanjem, da je epidemija pri nas že dosegla svoj višek. In vsem, razen ekstremistom, je jasno, da so ukrepi, četudi posegajo v kakšno svoboščino ali pravico, nujni za ohranitev življenj ter socialnega in gospodarskega sistema.

Prvi odziv EU na izbruh koronavirusa je bil prepočasen. Hitreje bi morala prerazporediti proračunska sredstva in neposredno pomagati državam članicam. Tako pa se ji je celo pripetilo, da je prej pomagala eni od tretjih držav, kot pa Italiji, ki je takrat najbolj potrebovala solidarnostno pomoč. Reagirala je tudi Evropska centralna banka z odkupom vrednostnih papirjev, pa tudi Bruselj je sprejel kar nekaj koristnih ukrepov (npr. skupni razpis za medicinsko opremo, 37 miljard eurov iz kohezijskih sredstev, 100 milijard evrov težak solidarnostni instrument SURE, dodatna finančna sredstva za raziskave cepiva za virus ipd). Sta pa Merklova in Rutte na zasedanju Sveta zavrnila t.i. korona obveznice, ki jih je podprla tudi naša vlada in bi zagotovo predstavljale učinkovit solidarnostni mehanizem. Seveda pa od EU ne moremo pričakovati, da bo podeljevala maske ali druga zaščitna sredstva. Imunsko sposobnost zagotavljajo države članice same, vključno z blagovnimi rezervami. Seveda pa lahko evropske inštitucije posredno pomagajo k boljšim zmogljivostim nacionalnih zdravstvenih sistemov. Kakorkoli že, ta kriza ni samo pomembna šola za vse vlade, ampak tudi za včasih okorno zavezništvo, ki mora v prihodnje bistveno odzivnejše. Vlade se morajo pripraviti na nove razmere, na čase, ko letala ne bodo več prizemljena, ko bosta svetovno gospodarstvo in trgovina »lačna« novih produktov, storitev in idej. Globalizacija bo neustavljivo šla naprej.  Lahko pričakujemo nov gospodarski razcvet. Google, Audi, Toyota, Knorr, Exon Mobil, Sinopec, Walmart, Shell, McDonalds, Coca Cola in druge korporacije zagotovo ne bodo dovolili prevelikega globalnega zapiranja. Novi časi prihajajo, z novimi vzorci poslovnega, gospodarskega pa tudi zasebnega vedenja. Začenja se nova bitka, to je prilagajanje na nove okoliščine. Še prej pa moramo opraviti s Covidom-19.

nazaj na vrh