Krokodilje solze "humanitarcev" iz vrst Mačkovih mladičev Izpostavljeno

Gašper Blažič Gašper Blažič

O evtanaziji sem, če se prav spomnil, pisal že nekajkrat. Zato želim samo ponoviti nekaj osnovnih dejstev. Naziv prihaja iz grške besede za »dobro smrt«, konkretno pa pomeni to, kar v mnogih državah, kjer poznajo smrtno kazen, pomeni najlažji način usmrtitve: injekcija za »večno spanje«. Le da gre tu za upoštevanje želje ali bolnika, ki nima več upanja na ozdravitev, ali pa nekoga, ki je zelo v letih in trpi.

 

Na prvi pogled evtanazija deluje zelo humano, a dejansko gre za etično zelo kočljiv problem. Ko gre za tovrstno »uspavanje« na željo svojcev, ni odveč poudariti zlorabo takšne prakse denimo na Nizozemskem, kjer se starostniki odseljujejo čez mejo v Nemčijo, saj se bojijo, da se jih bodo svojci znebili po legalnem postopku – bodisi zato, ker »nimajo časa«, bodisi zaradi dediščine. Lahko torej rečemo, da gre za del »kulture smrti«, ko človek sam odloča o življenju in smrti ne samo sebe, ampak tudi drugih.

A vendarle je treba dodati, da ni vse evtanazija, kar se na prvi pogled zdi, da je s tem povezano. Namreč, pri ljudeh, ki z medicinskega stališča ne morejo več ozdraveti in jih čaka zanesljiva smrt, velja, da se jim zagotavlja paliativno oskrbo in pasivno zdravljenje z lajšanjem bolečin. Z drugimi besedami: to pomeni tudi opustitev aktivnega zdravljenja. To seveda ne sodi pod evtanazijo, je pa kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe dostikrat garant za to, da do evtanazije ne pride. Kot drugo pa velja omeniti ljudi, ki so denimo priklopljeni na aparate. Če je dokazano, da so možgansko mrtvi (kar je mogoče dokazati z medicinskimi instrumenti) in zgolj vegetirajo, potem se odklop z aparatov ne šteje niti kot evtanazija, niti kot uboj.

Zakaj naštevam vsa ta dejstva? Predvsem zaradi najnovejšega konstrukta, usmerjenega proti vladi. Potem ko je poslanka Levice Violeta Tomić prejšnji teden odkrito obtožila predsednika vlade Janeza Janšo genocida nad starostniki, je njena politična opcija v navezi z mainstream mediji sedaj ta konstrukt dopolnila in pripravila pravi politikantski desant. Češ, celo zdravniki naj bi priznali, da obstajajo spiski oz. seznami ljudi, ki jih niso hoteli zdraviti, kar pomeni, da naj bi se izvajali prikriti umori, za to pa naj bi bila odgovorna vlada. In seveda, prvi vtis je, da se Janševa vlada navdihuje po nacistih, pa po razvpitih fašističnih režimih, kjer so prav tako ljudi na prikrit način morili ali jih pustili umreti. In ta konstrukt skuša spodbuditi prav takšen vtis ter igrati na čustva širše javnosti, češ morilci nam vladajo.

Jasno pa je, da gre za še eno laž in manipulacijo, prav zaradi zgoraj omenjenih dejstev, pa tudi zaradi nekaterih dejstev iz časa epidemije Covid19. Marsikdo se bo spomnil, da je ministrstvo za zdravje hotelo razbremeniti zdravstveno osebje v domovih za starostnike, ki seveda niso bolnišnice, ampak socialno-varstveni zavodi, kjer se ljudem zagotavlja trajno nego – a ti zavodi seveda ne morejo nuditi oskrbe, ki jo sicer nudijo bolnišnice. Ministrstvo je zato iskalo možnost, da bi v domovih, kjer se je v večjem obsegu pojavil koronavirus (Metlika, Ljutomer, Šmarje pri Jelšah), razbremenili osebje ter obolele prerazporedili v posebne oddelke v bolnišnice. Denimo, bolnike iz Ljutomera naj bi tako zdravili v bolnišnici Ptuj, vendar je v omenjeni ustanovi prišlo do upora – nedavno pa je iz iste bolnišnice prišlo zapoznelo »opravičilo«, da je bil to le nesporazum oz. »motnja v komunikaciji« in da upora pravzaprav tam sploh ni bilo.

A kdor je pozorno spremljal izjave ministra za zdravje Tomaža Gantarja, je lahko hitro spoznal, da je moralo ministrstvo, brž ko ga je prevzel, sredi največje krize iskati možnost vzpostavitve začasne posebne negovalne ustanove za bolnike s Covid19, pri čemer je bil minister deležen ogromno nagajanja in tudi nizkih udarcev. Jasno pa je bilo, da vseh obolelih, zlasti tistih, ki imajo še druge pridružene bolezni, ne bo mogoče rešiti. Vse pa se je začelo še v času prejšnje vlade, ko praktično ni bilo pravih navodil in se je zato virus neobvladljivo širil naprej, ker je primanjkovalo tudi zaščitne opreme. Zato je še toliko bolj groteskno, da vsi tisti, ki nosijo odgovornost za takšno stanje, sedaj kot »generali po bitki« kažejo s prstom na sedanjo vlado in ji tako rekoč očitajo genocid. Seveda so umazano vlogo tu opravili tudi mainstream mediji, denimo z že kar patetičnim drezanjem celo v predsednika komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča (nekdanjega ministra za zdravstvo), ki se ni dal zmesti in je lepo povedal, da je neetično nadaljevati zdravljenje pri nekom, za katerega je dokazano, da medicinsko zdravljenje ne pomaga več.

Tovrstna hinavščina iz vrst neokomunistične »elite« postane še toliko bolj groteskna, če pomislimo, da ista opcija sama zagovarja evtanazijo, v prvi polovici marca pa se ni prav nič pritoževala, ko so njej ljubi radijski estradniki »afne guncali«, češ »ta stari« bodo šli rakom žvižgat, ker imajo slab imunski sistem, ostali pa bomo koronavirus lepo preboleli. To je pač značilna mentaliteta Mačkovih mladičev (hm, Mládićev?), ki jim človeško življenje nič ne pomeni. Sicer pa, ali nam ni prejšnji predsednik vlade že rekel, da smo na dolgi rok vsi mrtvi? Si je morda zdaj premislil in bo preklical svojo izjavo?

nazaj na vrh