(GLOSA) Abdicirani kralj Karel in izgnana princesa Aleksandra

Gašper Blažič Gašper Blažič

Pokorno javljam, da je poslancu DeSUS Branku Simonoviču spodletelo pri poskusu legalizacije črne gradnje na slovenski obali. In pri tem javljanju prevzemam osebno odgovornost, če bo zaradi te novice koga kap.

 

Malo sem bil sarkastičen, priznam. Namreč, ko opazujem vso to sago o grehih kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, mi je nerodno. In ne morem biti tiho. Vsaj ne ob zadnjih zahtevah, da se Pivčevo umakne iz vlade, sicer gremo iz vlade mi. Vsaj tako so zatrdili poslanci DeSUS, stranke, ki jo je Aleksandra Pivec še nedavno vodila. Saj se verjetno še spomnite januarskega kongresa, ko je Aleksandra Pivec dokaj prepričljivo porazila dotedanjega predsednika Karla Erjavca? Njegove prve izvolitve leta 2005 v ljubljanskem Smeltu se še dobro spominjam – takrat je bil že obrambni minister v prvi Janševi vladi, vsaka druga opcija bi takrat pomenila konec vlade in nove predčasne volitve. In kolikor se spomnim, je bil med kandidati tudi sedaj že legendarni dr. Anton Bebler, medtem ko se je dotedanji predsednik Anton Rous, v tistem času državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, počasi poslavljal od aktivne politike. In, seveda, v času kongresa je (kasneje »zaresni«) Roman Jakič javnosti sporočil, da ima Erjavec še vedno veljavno člansko izkaznico LDS. Čeprav je bil menda najprej krščanski demokrat, nato član združene SLS. No, to so bili pač časi, ko je bil še državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in je zaradi izgona SLS iz koalicije vmes menjal šefa, pardon, šefico. Namesto Ivana Bizjaka (SLS) je moral lojalnost priseči Zdenki Cerar (LDS). Veliko let kasneje pa tudi Zdenkinemu sinu, ki je postal celo premier.

Ja, v čudnih časih živimo. Karel je postal zgodovina, pravni odgovornosti za afero Patria se je gladko izognil, namesto njega je »nasrkal« predsednik vlade. Aleksandra, ki je postala ministrica še v času Šarčeve vlade, je bila v začetku, politično gledano, dokaj nevpadljiva dama. Nihče ji ni posvečal veliko pozornosti. Vsi so upali, da bo svetlolaska iz znane vinarske družine Čurin-Prapotnik nadaljevala zgodbo o teranu, ki jo je zastavil že njen predhodnik Dejan Židan, ki je poskrbel tudi za ustanovitev edinstvenega gozdarskega kolhoza. No, pa se je zalomilo: prišla je nova vlada, »Sandika« je obdržala ministrstvo za kmetijstvo na veliko jezo porajajočih se vstajnikov, pritožb na njeno delo v glavnem ni bilo, kasneje so ji nekatere reprezentativne organizacije s področja kmetijstva celo izrazile javno podporo. Upala pa si je res veliko: najprej poseči v Židanov gozdarski kolhoz, kjer je gospodaril prav tako DeSUS-ov Zlatko Ficko, nato pa še v Zavod za gozdove, kjer je gospodaril prav tako samozavestni Damjan Oražem – da, tisti Oražem, ki se je na vsak zapis na naši spletni strani odzival z dolgočasnimi popravki.

Seveda je takrat kocka padla: Aleksandra mora oditi. Če ne zlepa, pa zgrda. A glej ga, zlomka – ni računala, da če bo ponudila prst, da bodo zagrabili celo roko. Oznanila je svoj odstop po zgolj nekaj mesecih vodenja stranke. Če bo kandidirala na kongresu, ne vemo – jaz bi rekel, da bolj ne kot ja, kajti tovarišija jo lahko pred kongresom izključi iz partije, z njeno kandidaturo v tem primeru ne bo nič. Aleksandra pač ni Karel, da bi lahko kandidirala za predsedniško mesto stranke, kjer ne bi bila več članica. Lahko pa to to stori ljubljanski Zoran, ki je nekoč že vodil Pozitivno Slovenijo. Zakaj torej ne bi vodil še DeSUS, saj je s Karlom že ustvarjal »levi blok«? Pač, pravila niso vedno in za vse enaka, treba jih je prilagajati razmeram, kajne?

In seveda, zelo grdo je, da so Aleksandro kot kmetijsko ministrico »častili« v nekem kraškem podjetju, sploh tistem, ki se ukvarja s teranom – seveda, saj Aleksandra ni več »naša«. Dokler so na takšen način »častili« židanega Dejana, je bilo vse normalno. No, tudi pri njej je v začetku še kar šlo, potem pa je zamenjala stran in treba je bilo določiti nove moralne standarde pri korupciji. Za vsak slučaj so jih za nazaj spremenili tudi v Dejanovem primeru, ampak to le za okras. Židani Dejan je sedaj namreč samo še navaden posr..., pardon, poslanec, celo v primerjavi s sveže maturiranim »doktorjem Nitko« je zgolj in samo še »niko i ništa«. Zakaj bi se torej varuhi morale v KPK ukvarjali z nekim Dejanom, če se lahko učinkoviteje ukvarjajo z Aleksandro? Ona je vendar na oblasti, ne pa Dejan iz Panvite.

In seveda, ko so se DeSUS-ovi znebili Aleksandre v strankarskih vrstah, se jo lahko še iz vlade. Nekdo jim je moral pač prišepniti, da so gospodarji položaja. Če ne gre zlepa, gre pa zgrda, kajne? Če ne bo šla sama, bomo pa podprli interpelacijo. Tako se pač dela. Kazen za to, ker se je praskala tam, kjer je ne srbi. Namreč, po slovenskih gozdovih, ki so še vedno partizansko rdeči in naša, torej »javna« last. In da ne bi slučajno svoje tace pomočila v skledo, imenovano demografski sklad. Torej: vsak tak poskus bo preprečila peterica izvoljenih poslancev stranke, ki jo je nekdaj vodila, ampak za poslanko pač ni bila izvoljena. Sama si je kriva, kaj pa je kandidirala v volilni enoti, kjer je elegantno damo v notranjem spopadu gladko premagal upokojenski veteran Franc Jurša?

Kar se pa tiče črnograditeljskega poslanca, sem pa z njim solidaren. Ni ne prvi in ne zadnji, ki je imel probleme s črno gradnjo. Ker je sedaj na pravi strani, je naredil zgolj napako in bo dobil še eno priložnost, tako kot še en zaresno slavni prebivalec slovenske Istre, popularno imenovan »Kmetozof«. Ki sicer rad premika kmete na šahovnici podobno kot plavi Milan...

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.