fbpx

EU in obrambna politika Izpostavljeno

  • Napisal  Keith Miles
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Keith Miles (foto: Veronika Savnik) Keith Miles (foto: Veronika Savnik)

EU teži k temu, da bi postala vojaška sila, in čeprav govori drugače, se zdi, da si zaradi svojih namer o graditvi imperija prizadeva spodkopati Nato.

 

Evropska obrambna skupnost (EDC) je bila najprej ideja prvotnih članic Evropske skupnosti, ki pa ni uspela, saj je Francija ni ratificirala. Rezultat tega je bila poznejša ustanovitev Nata, ki jo bo večina komentatorjev ocenila kot uspeh v hladni vojni.

EU je pred kratkim ustanovila svojo lastno konkurenčno organizacijo, imenovano Evropska obrambna agencija (EDA), ki je nekakšna naslednica EDC in ima letni administrativni proračun približno 39 milijonov evrov. To je zadnja “odskočna deska” za federalizem, agencija naj bi delovala na področju kriznega upravljanja.

Ura za Evropo
Številni se spominjamo, kako neuporabna je bila EU v času jugoslovanske agresije na Slovenijo in Hrvaško. Spomnimo se takratne izjave trojke, da je kriza “ura za Evropo”. “To je ura za Evropo, ne ura za Američane. Če Evropejci lahko rešijo kakšen problem, je to jugoslovanski problem. To je evropska država in ni stvar Američanov. Ni stvar nikogar drugega.” – Jacques Poos, luksemburški zunanji minister in predsednik Sveta zunanjih ministrov EU. Takrat je krožila šala, da Srbi glede na položaj belih mirovnih vozil in njihovih potnikov v belih pižamah vedo, kam usmeriti orožje. Premirij je bilo toliko, da so jih vsi  nehali šteti, in kmalu se je razvedelo, da “premirje” za Srbe ne pomeni miru, ampak priložnost za prerazporejanje. Sčasoma je moral vskočiti Nato s svojim profesionalnim pristopom in z ameriško infrastrukturo.

Od leta 1991 se v resnici ni veliko spremenilo in sprašujem se, koliko bralcev ve, da EDA spada pod Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS), ki je diplomatska služba ter združuje zunanje in obrambno ministrstvo Evropske unije. Ima generalnega sekretarja, tri namestnike in šest izvršnih direktorjev, generalnega direktorja Vojaškega štaba EU in dva druga direktorja. Vsi so nedvomno visoko plačani ter imajo velike bonitete in računovodske stroške, vseh zaposlenih pa je okoli 1.100. So dobri birokrati, ki si prizadevno ustvarjajo delo zase – medtem ko so naloge z veleposlaništev nacionalnih vlad umaknjene –, vendar seveda ne pomagajo državljanom EU v tujih državah, to je prepuščeno nižjim rangom nacionalnih veleposlaništev. Zdi se, da je EEAS diplomatska služba bruseljskih birokratov.

Vojaški črv
Če razmišljamo o obrambni in zunanji politiki EU, ugotovimo, da gre za zmešnjavo. Belgijski minister je dejansko rekel, da je EU “gospodarski velikan, politični pritlikavec in vojaški črv”. EU samo pozira kot pri mnogih stvareh. Samo zastavite vprašanja o tej vojaški fronti; na primer, ali je ta imela kakršen koli vpliv pri invaziji na Krim ali kaj EU počne v zvezi z Armenijo in Azerbajdžanom, kaj počne glede turških bližnjevzhodnih dogodivščin, glede podpiranja demokracije v Hongkongu, kako se sooča z Iranom. Francija kot vedno uveljavlja lastno politiko, vključno s subtilnim spodkopavanjem Nata, tako da Macron potem lahko reče, da je Nato “možgansko mrtev”. Kaj EU govori in kaj dela glede francoskega intervencionizma v Afriki in v drugih primerih, kot je Libanon? Kakšna je njena politika v zvezi z Belorusijo in s plinovodom Severni tok 2, ki bo spodkopal energetsko varnost Poljske in Ukrajine? Nemčija kot vedno misli le na svoj žep. Nedvomno bo predlagala nesmiselne sankcije v zvezi z afero Navalni.

Baltske države, ki se morajo Rusije zelo bati, niso pozabile kibernetskega napada na Estonijo in imajo zdaj tam razporejene Natove sile. Spominjajo se tudi srečanja Putina, Merklove in Hollanda v Minsku, ki dejansko ni prineslo ničesar in je na koncu izpadlo, kot da so ruska dejanja “poštempljali”. Baltske države so se naučile, da se pri obrambi ne morejo zanašati na EU. Načrti in ambicije za vojsko EU (ter mornarico in zračne sile) ne nazadnje begajo tri članice EU, ki so uradno nevtralne, Nemčija pa je omejena s pogodbo o vnovični združitvi z Rusijo. Seveda ima Nato zelo slabo podporo v številnih državah – tudi v Sloveniji –, ki za obrambo ne plačujejo dogovorjenega dela državnega proračuna. Države se rade zanašajo na Nato, hkrati pa kritizirajo ZDA.

Kar zadeva diplomatsko službo EU, je težko razumeti, kakšne koristi prinaša; zakaj diplomati EU ne pomagajo pri vprašanju meje s Hrvaško? Morda so takšni problemi zanje pod nivojem!

Keith Miles

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.