Domovina in država

  • Napisal  Mag. Mirko Macher
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Domovina in država

Tokratni zapis je spodbudila pogovorna oddaja Molitev in post za Domovino na Nova 24TV, ki jo je pripravila in vodila Tinkara Jecl (Lj17062020).

Zaslužite si vse pohvale, eminentni gostje dr. Ernest Petrič, dr. Žiga Turk, dr. Jože Možina in dr. Ljubica Jelušič je razpravljala, kot sem pač razumel, z jedrnim domovinskim pridihom.

Najprej dr. Petrič, ki je razjasnil distinkcijo med državo in Domovino, razložil temeljne gradnike Demokracije in dodal svoje izkušnje, tudi iz tujine, iz časov prehajanja v samostojnost, ki jo razloži kot hotenje in čutenje vsakega posameznika.

Pogled dr. Turka je osvetlil pomen ideje, iniciative o samostojnosti in vrednostni vidik dojemanja tedanjega režima z očmi njegovih prednikov. Vsekakor je po  njegovem iniciativa dr. Jožeta Pučnika in Ivana Omana ključna in temeljni vzgib k nastajanju nove države. Prelom s staro miselnostjo se v poosamosvojitvenem obdobju ni zadovoljivo izpeljal.

Zgodovinar dr. Jože Možina, je svoj prispevek gradil na vrednotah slovenskega človeka, njegovo izkušnjo pridobljeno kot prenos vedenja in čutenja v njegovih  poznani oddaji Pričevanja, je ponotranjil skozi vero in pripadnost. Menil je da je na osamosvojiteljski vlak v zadnjem trenutku vstopila stara garda, pa ne le to, prevzela je vlakovodenje.

Dr. Jelušičeva je ocenila, da je skupni imenovalec naroda prešibek, kar nujno vodi v pretirane konflikte, ni pa minimalnih izhodišč poenotenja, ki ne bi vplivala na krepitev vzporednih formalnih stebrov  oblasti in neformalnih socialnih skupin. Njen razmislek o potrebnem nesnovnem, duhovnem vidiku minimalnega skupnega imenovalca, me je nekoliko presenetil saj se je dotaknila duhovnosti kot bistvo domovinske povezanosti.

Ta zapis temelji an spominu, tako, da avtorstvo povedanega ni nujno identično z izrečenimi mislimi posameznikov vključenih v okrogli mizi.

RAZMISLEK.

Spoštovani,

Moj razmislek, ki sem ga sposoben artikulirati, glede na povedano bo morda bolj razumljiv, če skušam izpeljati naslednji premisi:

  • Odvisnost skupnega imenovalca domovinskosti od  števnika, števca individualnosti/ posebnosti
  • Ključna jedra domovinske pripadnosti in quazi jedra slabljenja in/ ali rušenja domovine/  ali kako se lahko narodno poenotimo

Kot strojni tehnik, bi lahko dodal še, da se specifična teža snovnega jedra spreminja glede na jedrno (atomsko) maso povezanih elementov.

Duhovni vidik, kot nesnovna komponenta osebnosti, razmišljujočega Človeka, ki uravnoteži medsebojna razmerja med izkustveno različnostjo, kar je popolnoma naravno.

Minimalni skupni imenovalec je odvisen od števnika, saj se izračuna izključno na njegovi podlagi . To je povsem jasno. Prav to zavedanje pa daje celovitejši statistični vpogled v večje ali manjše ujemanje oziroma kazanje razmerne odvisnosti.

DOMOVINA.

Izjemna definicija profesorja dr. Ernesta govori o distinkciji Heimat (domovina) in Vaterland (očetnjava, država), kar je za mene osebno širitev obzorja.

Kaj je torej skupni imenovalec, ki naj daje trdnost Domovini, ali je to drugačnost ali enakost?

To vprašanje je povezano z jedrnimi vrednotami, ki jih povsem poljubno postavlja matematik, računar, ki pa ima vsiljenega/ ali dogovorjenega naročnika.

Vprašanje, kdo je statističar in ali ta določa dejansko razmerje na podlagi števnika ali prirejenega, je lahko ključno za interpretacijo, ne pa za dejstva. Vsekakor pa je rezultat lahko ključen za moč socialnega konflikta.

Še enkrat, skupni imenovalec se računa na podlagi števnika.

Primer, če se vprašamo: Katere jadrne lastnosti oz elemente množic statistično spremljamo in jih upoštevamo pri izračunu? Ali so to: Velikost statističnega vzorca, Vera, Jezik, Določitev kraja rojstva, Dolgost bivanja rodov v tem prostoru itd itd. Pridih statističnim številkam dajejo zapažene vrednote: delavnost, solidarnost, druge osebne reference, …

Če se vrnemo zgodovinsko nazaj: kaj je želel Napoleon, Hitler, Stalin, Tito, nam kmalu postane jasno, da so ti samodržci, despoti, karkoli so že bili, ki so bili prepoznani za državniške voditelje, samo imenovani predstavniki ideje Velike države, Nadljudji in drugih omamnih pojmov za neuko ljudstvo, potem nam je jasno, da so bili zagovorniki minimalnega števnika, s čim manj različnostmi, to je jasno in ne bi razpredal naprej o genocidnih dejanjih.

Torej, naj bi bil odgovor DRUGAČNOST pred  ENAKOSTJO? Odgovor ni enoznačen, saj moramo vedeti katera jedra določajo vrednote, ki jih živimo/ želimo živeti.

Naravna jedrost:

Če izpostavimo samo tri jedrne vrednote, ki določajo trdnost Domovine, ki jo okvirja sedanja Država: Vera, Jezik, Narodnost, lahko za minimalni skupni imenovalec določimo: Rimokatoliška vera, slovenski jezik, slovenska narodnost.

Ko vse te domovinske vrednote pogledamo v števcu pa ugotovimo: Vera: rimokatoliška %?, muslimanska%?, pravoslavna%?, evangeličanska (protestantska)%? Itd.; Jezik: slovenski, italijanski, madžarski, nemški, hrvaški, srbski, albanski, itd. Narodnost: slovenska, madžarska, italijanska, nemška (avstroogrska), srbska, makedonska, hrvaška, itd. Ne bi o dejanski statistiki, ker je ne poznam in ni namen tega razmisleka.

Iz povedanega sledi, če števec spreminjamo drastično, se bo drastično spreminjal skupni imenovalec, ki bo vse bolj ali manj raznolik, tisti, ki pa delajo strateško na spreminjanju statistične ali dejanske  strukture, bodo na koncu skozi demokratične institucije prevzeli Državo. Če še omenim Sokrata, ki se je o demokraciji opredeljeval iz filozofskega vidika Antike, in je Demokraciji pripisal posledico kot skupek ničvrednežev, kriminalcev, hujskačev in drugih ničvrednežev, je lahko vsem jasno, da orodja za ljubeče medsebojne odnose do danes še nismo iznašli.

Quazi jedrost:

Če prepoznamo specifičnost quazi demokracije, avnojska in oefovska uzurpacija narodov med II. SV in popolnega uničenje strankarstva, ne pride le do poskusa trajnega, hvala Bogu, imeli smo dr. Jožeta Pučnika in do tega ni prišlo, prevzema naroda (!)

Se pa ta poskus še vedno dogaja, prav sedaj na naših ulicah, ker nestrpnost množic narašča na podlagi spodbujanja te iste nestrpnosti s strani ideoloških in drugih plačancev, ki želijo spremeniti razmerja na podlagi narodnih atributov ter tako oslabiti narodno enotnost in povzročati medsebojne konflikte, ki lahko pripeljejo do državljanske vojne. Zopet retorično vprašanje: ali smo Slovenci kot večinski narod pripravljeni sprejeti narodove strukturne spremembe?

Odgovor, na dolgi rok bi lahko bil, da bomo vsi, predvsem naši potomci, postali globalni mešanci, stvar temelji le na strpnosti in na tem ali bo do tega prišlo sporazumno ali na podlagi nasilja, vojn, hitlerjev, titov, stalinov, che gevar, antifajev, androidnih sledilcev, …?

Hvala slovenskim intelektualcem, ki so me spodbudili k razmisleku in mi nekoliko razširili obzorje!

Hvala Troedinemu Bogu!

Mag. Mirko Macher

nazaj na vrh