V novi reviji Demokracija: Odkrito novo komunistično morišče! Komunistični spomeniki – sramota, ki umira počasi! Aleš Hojs – tarča političnega podzemlja! Sta Kerševan in Zakonjšek zlorabila uradni položaj? Intervjuja: Ignacija Fridl Jarc in Miran Čuš

V novi reviji Demokracija: Odkrito novo komunistično morišče! Komunistični spomeniki – sramota, ki umira počasi! Aleš Hojs – tarča političnega podzemlja! Sta Kerševan in Zakonjšek zlorabila uradni položaj? Intervjuja: Ignacija Fridl Jarc in Miran Čuš

V novi reviji Demokracija pišemo o sramotnih komunističnih spomenikih, ki sodijo na smetišče zgodovine, saj v veliki večini predstavljajo množične morilce. Razkrivamo, zakaj je minister za notranje zadeve Aleš Hojs tarča globoke države in z njo povezane opozicije. Opozarjamo, da obstaja utemeljen sum, da sta Erik Kerševan in Emil Zakonjšek zlorabila svoj uradni položaj v sodnem svetu. Objavljamo intervjuja z državno sekretarko na minístrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc in ekonomistom Miranom Čušem. Z Demokracijo boste vedeli več!

 

Če se je v zadnjih mesecih veliko pisalo o tem, kako so aktivisti gibanja Black Lives Matter rušili nekatere ameriške spomenike, ki so preveč spominjali na rasizem, pa v naši državi ostajajo spomeniki komunistični revoluciji in njenim krvnikom še vedno nedotaknjeni. Ostajajo kot nemi spomin na krvavo ideologijo, ki jo mnogi še vedno častijo, čeprav posmrtne ostanke komunističnega nasilja še vedno odkopavajo. Prav v teh dneh se je začel odkop pri Mostecu blizu Brežic.

Lahko bi torej rekli, da komunistična sramota umira počasi, čeprav imajo mnogi občutek, da sploh ne umira, kajti ob simbolih ideologije, ki je Slovenijo zlasti leta 1945 potopila v kri, se navdihuje veliko mladih. A zadnje je očitno najpomembnejše, da se finančno napajajo tako, kot so se mnogi napajali v času prejšnjega sistema – z jemanjem denarja davkoplačevalcem. Očitno je »razpolovna doba« komunizma, kot temu pravijo nekateri zlobni jeziki, še vedno nekje na začetku, vlada pa je zaradi težav v koaliciji nekako pritisnjena ob zid, saj se mora izogibati ideološkim temam.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V novi Demokraciji lahko še preberete:

Aleš Hojs – tarča političnega podzemlja

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zadnjem času postal glavna tarča političnega podzemlja, in to tako zelo, da so njegovo usodo vezali tudi na usodo kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Pivčeva je namreč že odstopila s funkcije predsednice DeSUS, a napovedala vnovično kandidaturo na prihodnjem kongresu – seveda, če jo bo sploh lahko vložila, saj so govorice o njeni izključitvi iz stranke vse glasnejše. Prav tako je nejasna njena usoda glede delovanja v vladi, saj je z razrešitvijo direktorja Zavoda za gozdove RS Damjana Oražma dokončno postala nezaželena in se lahko zgodi, da bo od njenega statusa odvisno tudi glasovanje o interpelaciji proti Hojsu. Za zdaj v stranki DeSUS zagotavljajo, da bodo glasovali v skladu s koalicijsko pogodbo, vendar pa globoka država pritiska čedalje huje.

Intervjuja: Ignacija Fridl Jarc in Miran Čuš

O stanju na področju kulture smo se pogovarjali z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Slednja z natančnimi podatki zavrača očitke, ki jih lahko dnevno poslušamo v dominantnih medijih na račun ministrstva za kulturo. Pogovarjali smo se tudi z Miranom Čušem, kandidatom za župana občine Starše. V tej občini bodo namreč v kratkem volili župana. Nasledil bo umrlega Bojana Kirbiša, ki je bil izvoljen jeseni 2018. Miran Čuš je v Staršah občinski svetnik, izvoljen na listi SDS, s podporo te stranke tudi kandidira na županskih volitvah.

Sta Kerševan in Zakonjšek zlorabila uradni položaj?

Na spletni strani sodnega sveta v zapisniku 47. seje Sodnega sveta RS, ki je potekala videokonferenčno 3. septembra, lahko beremo, da so navzoči med drugim obravnavali »negativno oceno sodniške službe za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču … A. A.«. V zapisniku beremo, da so bili na seji navzoči člani: Martina Colnar, Vladimir Horvat, Albina Hrnec Pečnik, dr. Erik Kerševan, dr. Barbara Nerat, mag. Jana Petrič, Maja Praviček, prof. dr. Saša Prelič, prof. dr. Grega Strban ter mag. Emil Zakonjšek. Upravičeno odsoten je bil Andrej Rozman. Drugi navzoči: Maja Rozman, generalna sekretarka, zapisnikarica. Sejo je vodil predsednik sodnega sveta dr. Erik Kerševan.

Ilegalne migracije ob slovenski južni meji

Trend števila ilegalnih prehodov je z večjo mobilnostjo ilegalnih migrantov začel strmo naraščati, ob tem policija pričakuje tudi nadaljevanje trenda velikega števila ilegalnih prehodov, ki je že presegel obseg v lanskem letu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je policija obravnavala že 10.223 ilegalnih prehodov meje, kar je bilo 3,3 odstotka več kot v istem lanskem obdobju, ko so obravnavali 9896 oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo. To je bilo tudi največ v zadnjih devetnajstih letih (z izjemo reguliranega migrantskega vala v letih 2015 in 2016).

Fanfest – slovenski festival fantazijske književnosti

Fantazijska književnost je v Sloveniji ves čas na obrobju, knjige slovenskih avtorjev boste redko in težko našli v kakšni knjigarni. Resnici na ljubo, razvoj fantazijske književnosti je v Sloveniji prepuščen ljubiteljskim avtorjem in mikrozaložbam oziroma samozaložništvu. V Sloveniji nimamo založbe, specializirane za izdajanje fantazijske književnosti, prizadevanja slovenskih avtoric in avtorjev pa so vedno v senci izdelkov invazivne anglosaksonske založniške industrije.

Jože Biščak: Zgodbe iz kavarne Hayek

Pred časom se je v izdaji Založbe Nova obzorja znašla na knjižnih policah knjiga Zgodbe iz kavarne Hayek avtorja Jožeta Biščaka, novinarja in publicista, odgovornega urednika tednika Demokracija in TV-hiše Nova24TV ter direktorja Založbe Nova obzorja. Knjiga nosi naslov po blogu Kavarna Hayek, ki ga je avtor začel pisati jeseni 1994.

Zaradi migrantov Francija postaja podivjana

Francoski volivci spoznavajo, da postaja Francija vedno bolj »divjaška«, kar lahko pripišejo predvsem migrantom tretjega sveta. Razsvetljenje za komfortne sredinske volivce. Policija in druge varnostne službe niso več kos vsakodnevnemu ponavljajočemu se nasilju. Čeprav veliki mediji, ki so zlizani z migantoljubsko levo liberalno kabalo, skušajo prikrivati posledice multikulturne obogatitve evropskih držav, na socialnih omrežjih ne manjka posnetkov teh primerov.

 

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.