fbpx

Toplak: "Sodba vrhovnih sodnikov Goloba in Kerševana je škodljiva in nevarna"

Dr. Jurij Toplak. (Slika: STA) Dr. Jurij Toplak. (Slika: STA)

Informacijska pooblaščenka je odpravila odločbo Ustavnega sodišča in zapisala, da gre za "nedopustno omejevanje človekovih pravic". Profesor Jurij Toplak ocenjuje, da je Ustavno sodišče "doseglo novo dno" in le posledico sodbe vrhovnih sodnikov Petra Goloba in Erika Kerševana, ki jo označuje za eno najbolj škodljivih in nevarnih sodb.

Po Ustavi so sodbe javne, sojenja javna in postopek dostopa je bil hiter in učinkovit. Kdor je pred majem 2020 prosil za kopijo sodbe po emailu, jo je dobil. Če je ni, je imel na voljo hiter in brezplačen postopek pri Informacijski pooblaščenki.

Maja 2020 je Vrhovno sodišče v zadevi, ki sploh ni obravnavala javnosti sodb ampak tožilske spise in ovadbe, odločilo, da sodni spisi niso več v sistemu ZDIJZ in sistemu info pooblaščenke. Peter Golob je predsedoval senatu, Erik Kerševan je bil poročevalec in Brigita Domjan Pavlin članica. Profesor Jurij Toplak opozarja, da sodba vsebuje neresnice, na primer da "so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč." 

"To je ena najškodljivejših sodb v zadnjem desetletju," dodaja. "Njena posledica je netransparentnost sodstva."

Od maja 2020 dalje sodišča zavračajo dostop do kopij sodb in se sklicevala na sodbo Vrhovnega sodišča. Sodbe so, z izjemo sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča, javne samo še na papirju in majhen del sodb višjih sodišč je na spletu. Kdor želi dostop do ostalih sodb in sklepov, ga sodišča napotujejo na neznane dolgotrajne postopke izven sistema Informacijske pooblaščenke.

"Upanje smo podajali na Ustavno sodišče, da bi čim prej povrnilo transparentnost sodne veje oblasti, a odločba v tem mojem primeru kaže, da Ustavno sodišče želi le še bolj ožati polje, kjer je sodstvo transparentno in dostop javnosti do sodb hiter," pravi Toplak.

Aprila 2020 je dr. Toplak Ustavno sodišče prosil, da mu kopije dokumentov v svojem spisu posreduje elektronsko in dobil odgovor da sodišče "ni dolžno" poslati ali da "tako ravnajo z vsemi udeleženci". Maja 2020 je prosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili drugi državni organi, da jih bi objavil na spletni strani fakultete. Spomnil je na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice z leta 2019, po kateri mora ustavno sodišče dopustiti javnosti dostop do zahtev za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je Toplaku z o odločbo dostop zavrnilo in se sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča. V odločbi je Ustavno sodišče pojasnilo, da je sodnik "gospodar" spisa, Toplak pa da ni dovolj pojasnil, da je "pes čuvaj". 

"Prvič se je zgodilo, da je odločbo Ustavnega sodišča nek drug organ odpravil zaradi kršitve ustavnih pravic," pojasnjuje Toplak.

Odločbo je podpisala uradnica sodišča in o njej niso odločali ustavni sodniki. A Toplak poudarja, da "je ne gre podcenjevati, saj takšna odločba ne nastane brez vednosti predsednika Ustavnega sodišča."

Informacijska pooblaščenka je včeraj odpravila odločbo Ustavnega sodišča in zapisala, da gre za "nedopustno omejevanje človekovih pravic."

Opozarja na stopnjevanje omejevanja dostopa do sodb. Najprej je Vrhovno sodišče s sodnikoma Erikom Kerševanom in Petrom Golobom izvzelo sodbe s sistema informacij javnega značaja, v naslednjem koraku sodišča zavračajo prošnje prosilcev do sodb, v tretjem koraku Ustavno sodišče skozi odločbo administracije onemogoča dostop do javnih dokumentov. "Vsi alarmi morajo zazvoniti," še dodaja.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.