Slovenija s svojim paketom pomoči najbolj odločna v Evropski uniji!

  • Napisal  Rok Krajnc/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(foto: sta) (foto: sta)

Vlade držav Evropske unije v zadnjih tednih sprejemajo velike pakete za pomoč gospodarstvu in posameznikom, pri čemer je bila z vrednostjo svojega paketa glede na višino BDP najodločnejša Slovenija. Države EU se sicer s pandemijo spopadajo iz različnih izhodišč, pri CEPR Policy Portal pa so pripravili tri scenarije, po katerih bi se lahko odvijala kriza. Prvi scenarij je plahost in divergenca, ki bi pomenil povečevanje razlik med državami članicami, drugi scenarij pa je preobremenjevanje šibkih držav članic, ki bi jim sicer pomagala ECB, a bi bile nato lahko soočene s kruto realnostjo na finančnih trgih. Oba scenarija bi najverjetneje privedla do razpada EU. Tretji scenarij, ki ga podpira tudi predsednik vlade Janez Janša, pa predvideva skupno zadolževanje EU z namenom boja proti krizi. Najglasnejša nasprotnica tega je Nemčija, predlog pa med drugim podpira Francija, ki bi lahko solidarnost izkoristila za pritiske na države članice, da te prenesejo dodatne pristojnosti na EU in za njeno nadaljnjo centralizacijo.

Vlade držav Evropske unije v zadnjih tednih sprejemajo velike pakete za pomoč gospodarstvu in ljudem ob krizi, ki je rezultat pandemije novega koronavirusa. Paketi pomoči tipično vključujejo likvidnostna posojila, pomoč samozaposlenim, kratkoročno subvencioniranje ohranjanja zaposlitev in enkratna izplačila najhuje prizadetim prebivalcem. V veliki meri takšni ukrepi povečujejo proračunske deficite držav in njihovo zadolženost. V določeni meri pa omejujejo izpad proračunskih prihodkov, saj ukrepi pomagajo pri stabilizaciji prihodkov prebivalstva, katerih potrošnja je nato obdavčena in tudi posojila bodo vrnjena.

Kot izhaja iz grafa, ki je bil objavljen na CEPR Policy Portal, se je izmed vseh držav EU Slovenija najbolj odločno odzvala z največjimi fiskalnimi izdatki, namenjenimi za odziv na pandemiji glede na bruto domači proizvod. Ti znašajo več kot 6 odstotkov našega BDP.

V Sloveniji je že bil sprejet prvi protikorona paket oz. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Na poti je tudi drugi protikoronski paket, ki je namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in bo predvidoma v ponedeljek tema razširjene koalicije. Vlada načrtuje, da bo zakon sprejela in posredovala v DZ v torek.

Države EU se sicer proti pandemiji borijo iz različnih izhodišč
Kot še navaja CEPR Policy Portal, je Italijo že pred krizo bremenil javni dolg v višini 130 odstotkov njihovega BDP, v Španiji pa je stopnja brezposelnosti kot posledica dolgo trajajoče prejšnje krize znašala na 14 odstotkih. Za gospodarstvo obeh držav je nadalje izjemnega pomena turizem, ki je ena najhuje prizadetih panog. Slika v Nemčiji je popolnoma drugačna. Država je imela pred pandemijo urejene finance, njeno gospodarstvo pa v veliki meri temelji na industrijski proizvodnji. Ta panoga si bo za razliko od turizma hitreje in do popolnosti opomogla, morda pa si v mesecih po pandemiji, zaradi odloženih naročil tekom krize, obeta tudi dodatne prihodke.

Pri CEPR Policy Portal so pripravili tri scenarije za reševanje krize na ravni EU:

1. Plahost in divergenca
Po tem scenariju bi države članice uvajale pakete pomoči glede na svojo ekonomsko in fiskalno zmožnost. Države, kot sta Italija in Španija bi tako lahko sprejemali le najnujnejše ukrepe, nekatere druge države pa bi z ambicioznimi paketi ukrepov svojim gospodarstvom omogočila, da si hitro pripomorejo.

V tem primeru bi v šibkih državah članicah velik del zasebnega sektorja propadel, povečala bi se brezposelnost, na koncu pa bi se dolg takšnih držav v odnosu do BDP povečal celo hitreje, kot bi se v primeru širših ukrepov. Znotraj enotnega trga bi tako prišlo do izrazitega divergiranja v ekonomski moči držav.

To bi lahko imelo negativne posledice tudi za gospodarstva močnejših držav, saj bi se prekinile številne dobavne verige, politične posledice pa bi bile lahko katastrofalne in bi eventualno privedle do razpada EU.

2. Preobremenjevanje šibkih držav članic
Evropska centralna banka bi lahko s programom odkupovanja obveznic (PEPP) in dostopom do evropskega stabilnostnega mehanizma prepričala države, da naj ukrepajo odločno, kar bi lahko na koncu privedlo do nižjega povečanja javnega dolga kot pri prvem scenariju.

A po koncu PEPP bi lahko bile države, kot sta Italija in Španija ter ostale z nizkim potencialom za gospodarsko rast, soočene s kruto realnostjo na kapitalskih trgih. Italija in Španija tako morda ne bi imeli več dostopa do zadolževanja na trgih, ECB pa ne sme direktno financirati vlad in slednje bi bilo tudi politično nemogoče doseči.

Tako kot prvi scenarij, bi tudi ta scenarij lahko privedel do razpada EU.

3. Delitev bremena
Tretji scenarij predvideva delitev bremena krize med državami članicami, ki bi jim moralo biti omogočeno razumno trošenje, brez da bi končale z nevzdržnim javnim dolgom.

Evropa bi morala najprej doseči politični dogovor o deljenju bremena, države članice pa bi se morale dogovoriti o ekonomsko in pravno vzdržnem finančnem instrumentu, ki bi lahko to omogočil. To ne bi smelo dolgoročno spremeniti finančne arhitekture EU in evroobmočja. Kot možno rešitev pri CEPR Policy Portal navajajo t. i. pandemični solidarnostni instrument, ki predvideva, da bi EU v svojem imenu na finančnih trgih zbrala potrebna sredstva za ukrepe v državah članicah. T. i. solidarnostne obveznice bi imele ročnost med 20 in 50 leti, zbrati pa bi bilo potrebno okrog 440 milijard evrov.

Za skupno zadolževanje se je že zavzelo devet voditeljev EU
Devet voditeljev članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, se je še pred koncem marca v skupnem pismu zavzelo za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti novemu koronavirusu. Največja nasprotnica takšne rešitve je sicer Nemčija, med glasnejšimi podpornicami pa so Italija, Španija in Francija. Mnogi opozarjajo, da bi slednja lahko izkoristila morebitno skupno zadolževanje za prenašanje dodatnih pristojnosti na EU in njeno nadaljnjo centralizacijo, vključno s fiskalno harmonizacijo, kar je dolgoletna ambicija njenega voditelja Emmanuela Macrona.

Rok Krajnc/Nova24TV

nazaj na vrh