Predsednik vlade Janez Janša: Pomembno je, da vsi, ki se ukvarjajo z investiranjem evropskih sredstev, tudi resnično sodelujejo.

  • Napisal  Sara Bertoncelj/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Janša (Foto: Twitter) Janez Janša (Foto: Twitter)

Današnjega posveta Državnega sveta Republike Slovenije z naslovom: “Večletni finančni okvir 2021–2027 in razvoj kohezijske regije Zahodna Slovenija”, se je udeležil predsednik vlade Janez Janša, ki je nagovoril zbrane. “Minilo je že kar nekaj tednov, odkar je na voljo okvir za črpanje evropskih sredstev. V seštevku so to znatna sredstva, občutno večja kot kadarkoli, ki so bila na voljo iz teh virov,” je uvodoma povedal premier.

Po dolgotrajnih pogajanjih in sprejetih kompromisih je bil letos, 21. julija, na ravni EU dosežen dogovor o večletnem finančnem okviru med leti 2021–2027, ki ga spremlja tudi instrument za okrevanje in odpornost. Dogovor je pomemben za prihodnji razvoj Slovenije, predvsem z vidika financiranja ključnih prioritet, so poudarili v Državnem svetu. V zadnjem desetletju je razvoj slovenskih regij večinoma temeljil na razpoložljivih sredstvih evropske kohezijske politike, državni svet pa je posvet organiziral tudi z namenom poiskati odgovore na izzive, ki jih prinaša dogovor o večletnem finančnem okviru.

Premier Janez Janša je spomnil, da je Zahodna kohezijska regija, kateri je bil namenjen današnji posvet, statistična tvorba, narejena na silo in z namenom, da Slovenija ne bi še bolj izpadla iz okvira delitev evropskih kohezijskih sredstev, kjer o uvrščanju v različne okvire odloča faktor razvitosti.

“Slovenija nima zakonsko določenih pokrajin, imamo neke vmesne zasilne rešitve glede regionalnih delitev, in ta zalogaj glede ustanovitve pokrajin nas še čaka. Čeprav je zakonodaja večinoma že pripravljena, še vedno nimamo ključnega zakona o pokrajinah, ki terja dvotretjinsko večino v Državnem zboru. Tako da kljub vsem naporom Državnega sveta, da se glede pokrajin stvari potisne naprej, zaenkrat težko rečem, da bi v tej sestavi državnega zbora imeli resen obet, da bi dobili dvotretjinsko večino, tako da bo to žal moralo počakati naslednjo sestavo DZ, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli nekaterih nastavkov narediti že sedaj,” je povedal premier Janez Janša.

Če bi imeli evropsko aplikacijo, ne bi bilo težav glede prehajanja meja
Janša je tudi dejal, da je predstavljeni finančni okvir evropskih sredstev trenutno le opcija, ker še ne vedo, koliko sredstev bo potrebnih za okrevanje po epidemiji, koliko pa se jih bo namenilo za razvoj in odpornost. Povedal je, da smo še vedno v nevarnem obdobju drugega vala in imamo vsak dan visoko število okužb. “Na srečo ne v enakem deležu, kar se tiče števila zasedenih bolniških postelj in obolelih na intenzivni negi, kajti če bi bil delež enak, bi že imeli izredne razmere,” je pristavil. Sicer pa se situacijo obvladuje brez hujših ukrepov, saj smo se v prvem valu veliko naučili. Tudi zato je prenos okužb na najbolj ranljive posameznike počasnejši, je še povedal.

Premier je spomnil tudi na to, da drugi val epidemije lahko brez večjih posledic in ustavljanja javnega življenja preživimo le, če bomo imeli učinkovito zdravilo, cepivo ali pa obvezno elektronsko aplikacijo, namenjeno opozarjanju na okužbo. “Evropa ni bila sposobna dogovoriti enotnega pristopa zaradi številnih pravnih in formalnih okvirjev zaradi varovanja osebnih podatkov, kar je smešnica, saj vsaka komercialna aplikacija pobere več podatkov kot bi jih pobrala ta aplikacija,” je povedal Janša in dodal, da če bi imeli evropsko aplikacijo, ne bi bilo niti težav glede prehajanja meja. Razložil je tudi, da so danes izven drugega vala le tiste države, ki so tovrstno aplikacijo uvedle. Ostali pa razmišljamo o tem, katere ukrepe za zajezitev virusa bi še sprejeli. Seveda na način, da ukrepi ne bi preveč vplivali na vsakdanje življenje ljudi. “Tudi pravniki v Sloveniji in Evropi morali pretehtati, kaj je bolj pomembno, ali je to neka imaginarna dobrina ali pa zdravje ljudi,” je v razmislek podal predsednik vlade.

Težak zalogaj za Evropo
“Vsi upamo, da se to ne bo zgodilo in celotno evropsko okolje v tem trenutku išče načine za spopad z virusom, ki nas gospodarsko ne bi toliko stal, kot spomladi. Tudi zato še nobena država okoli nas še ni razglasila epidemije in vsak ukrep, ki se sprejme, se dodatno tehta,” je Janša podal svoje videnje na morebitno zaostritev situacije, ki bi terjala nekaj takih sanacijskih in finančnih ukrepov kot so sedaj v paketu za okrevanje in odpornost. To bi za Evropo pomenilo težak zalogaj, je še dodal.

To pot ovir bomo sčistili, pravi Janša
Pri izenačevanju položaja manj razvitih občin oziroma delov Slovenije je ključen dogovorjen pristop vlade o črpanju sredstev, je v nadaljevanju povedal Janša. Tako je premier izpostavil, da bodo manj razvita območja Zahodne kohezijske regije z dodatnim nacionalnim prispevkom izenačena v deležu sofinanciranja z Vzhodno kohezijsko regijo v višini 85%. Poleg nacionalnih sredstev bo drugi vir sklad za okrevanje in odpornost. Na podlagi tega bomo bomo izenačili pristop v smislu pravičnosti do enako razvitih delov, je razložil. Opozoril pa je tudi pomembnost tega, da se programi zasnujejo in pripravijo čim prej, sicer tega vira ne bo mogoče porabiti. Pretežni del sredstev  iz sklada bo namreč na voljo prvih letih.

“Dlje kot ste s pripravami, lažje bo,” je poudaril premier. V zvezi s črpanjem evropskih sredstev sta bili ustanovljeni dve delovni skupini, ki spremljata potek in odpravljata vse morebitne ovire. “Po vsaki seji vlade sestankuje prva delovna skupina, ki jo vodim, in na teh prvih sestankih smo zaznali ogromno ovir, ki jih je treba odpraviti, in to pot ovir bomo sčistili,” je odločno poudaril premier.

Ključnega pomena je sprememba miselnosti
Za konec je predsednik vlade še izpostavil, da pri črpanju evropskih sredstev potrebuje tudi sodelovanje županov. “Kar pa je ključno, in najpomembnejše, pa je sprememba miselnosti. Mi želimo in delamo na tem, da vsi, ki se na nacionalni ravni ukvarjajo z investiranjem evropskih sredstev, sodelujejo kot pomočniki in ne kot nekdo, ki išče napake pri projektih, temveč kot nekdo, ki pomaga pri tem, da so programi v skladu s pravili in ko najde napako, pokliče in pove, kaj je treba rešiti brez nekih dolgih dopisov. ” Opomnil je, da so bile stvari v to smer zastavljene že v prvem mandatu vlade, ki jo je vodil, vendar pa je bilo kasneje vmes mnogo nihanj.  Janša je zaključil s sklepno mislijo, da današnji sestanek ni zadnji, temveč prvi v nizu dobrega sodelovanja.

Sara Bertoncelj/Nova24TV

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.