Pravniki in intelektualci o sintagmi "smrt janšizmu": Organi pregona bi morali stvari jemati bolj resno

Foto: STA/Demokracija/družabna omrežja Foto: STA/Demokracija/družabna omrežja

Kljub temu, da so skrajni levičarji že ob samem začetku tretje vlade Janeza Janše, pričeli odkrito groziti s parolami, kot sta “Smrt janšizmu, svoboda narodu!” in “Ubi Janšo”, se je vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant odločila, da zavrže kazenske ovadbe zoper spodbujevalce sovraštva. Vse več intelektualcev in pravnikov pa na drugi strani ugotavlja, da napisi “smrt janšizmu”, niso splošni in so usmerjeni proti točno določeni osebi. Nekdanji direktor slovenske kriminalistične policije in odvetnik Dušan Mohorko je škandalozno odločitev označil kot strokovno zelo sporno. Po njegovem mnenju bi jo bi bilo nujno potrebno dodatno strokovno in ne politično preveriti. “Pravniki, predvsem tožilci…zadeva je preveč pomembna, da se ne oglasite..s tem prilivate olje na žerjavico. Se zavedate tega…?”

 

Za strokovno mnenje smo med drugim povprašali pravnika Miho Pogačnika, ki je kot pravni ekspert izpostavil, da se pravzaprav ve proti komu so uperjene vse grožnje. “Mislim, da se ne moremo sprenevedati in da se točno ve, proti kateri osebi so tovrstni pozivi usmerjeni. Tukaj ne gre za enkraten primer. Gre za vrsto pojavov, ki smo jih videli v zadnjem času. Mislim, da so stvari, kar se pravne razlage tiče, nedvoumne in zaradi tega me kot pravnika preseneča, da se jemljejo s takšno lahkoto,” je svoje mnenje argumentiral Pogačnik.

 

Tožilska odločitev je strokovno zelo sporna in bi jo bilo nujno dodatno strokovno (ne politično) preveriti. Pravniki, predvsem tožilci...zadeva je preveč pomembna, da se ne oglasite..s tem prilivate olje na žerjavico. Se zavedate tega...?

 
52 people are talking about this
 
 
 

Organi pregona bi morali tovrstne pojave vzeti resno

Kot je poudaril Pogačnik se ve, v kakšnem kontekstu se pojav pojavlja, ve se kdo in kakšno funkcijo zavzema oseba v tej državi. Tukaj po njegovem ne gre za nekaj splošnega, ampak gre za izjave, ki se jih da jasno identificirati kot izjave uperjene proti eni osebi in politiki, ki jo predstavlja. Ko smo Pogačnika povprašali glede delovanja organov pregona nam je odgovoril, da so organi pregona samostojni. “Moje osebno mnenje je, da bi organi pregona morali stvari jemati bolj resno in ne dajati vtisa, da je to nekaj normalnega ali pa nekaj kar bi ostalo nesankcionirano in to ne glede na to za koga gre. Ime je pomembno samo za identifikacijo konkretne osebe. Takšne naperjene izjave bi bile lahko proti komur koli, ki je javno zanimiva oseba. To po mojem prepričanju ni dobro. To bi morali organi pregona vzeti pod drobnogled.”

Foto: STA

Nekdanji minister Žiga Turk je glede napisa “smrt janšizmu” izpostavil, da ga razume kot geslo, ki je usmerjeno proti vsem, ki podpirajo politiko Janeza Janše. “Podobno, kot je bilo geslo smrt fašizmu smrtna grožnja vsem, ki so podpirali politiko fašizma.” Kako se je pod tem geslom končalo za številne nedolžne ljudi po koncu 2. svetovne vojne, je znano vsem, torej ni šlo zgolj za nedolžno geslo.

Žiga Turk (Foto: STA)

Pri nas so malo drugačni standardi

Odvetnik Radovan Cerjak pa je za Nova24TV povedal, da takšne grožnje predstavljajo odraz primitivizma teh ljudi, ki to pišejo. “Vsekakor pa tudi nestrpnosti, ki pa ni bila obsojena tako kot neke druge stvari, ki so bile proglašene za nestrpnost, pa to sploh niso bile. Na levi sceni je prisoten nek primitivizem. To lahko vsi vidimo in to je odraz teh primitivnih izpadov teh ljudi.” “Če je neka zadeva usmerjena proti točno določeni osebi potem, lahko govorimo o kaznivem dejanju grožnje. Morda tudi o kakem drugem kaznivem dejanju. To je od primera do primera odvisno. To sodišče oziroma tudi  tožilstvo od primera do primera tudi presoja. Težko je enoznačno reči,” je izpostavil Cerjak. “Lahko se  taka stvar opredeli ali skrije, kar bodo ti rdeči tovariši naredili, da se bodo skrili za svobodo govora češ, da to ni mišljeno smrt predsedniku vlade, ampak na splošno politiki, ki jo zastopa.”

Odvetnik Radovan Cerjak (Foto: Matic Štojs)

Ob tem je Cerjak spomnil, da so pri nas malo drugačni standardi. “Mi smo imeli tako in tako podlago in tudi v pravosodju so drugačni standardi.” Pri tem je spomnil na primer izpred mnogih let povezan z Mitjo Ribičičem. “Obdelovalo se je nek  primer, kjer je pisalo, mapa majorja Mitje. Šlo je za neke pobite ranjence za katere je on odredil, da se jih pobije in zmeče v graben. Tam se je že preiskovalna sodnica postavila na stališče, da ni dovolj dokazov, ki bi izkazovali nek utemeljen sum. V tem primeru bi potem isto nekdo, ki take stvari piše v svoj zagovor, dejal: “Jaz ne grozim s smrtjo nikomur, se samo zavzemam proti taki politiki, ki jo pooseblja predsednik vlade. V kazensko-pravnem smislu tako težko verjamem, da bi se karkoli doseglo.”

Še celo Virant kritičen nad tako sovražno obliko komunikacije

Pravnica Barbara Rajgelj, kot levičarska aktivistka, seveda ni sposobna priznati, da gre za sovražno obnašanje. Vztraja namreč, da naj janšizem ne bi predstavljal osebe, ampak ideološki sistem, gibanje, metodo delovanja, poimenovano po njenem nosilcu. “Kot naprimer konfucionizem, thatcherizem, titoizem, stalinizem.” Vse skupaj seveda ni čudno glede na to, da je sodeč po objavah na družabnih omrežjih naklonjena sovražnim kolesarskim protestom. Za razliko od nje pa je nekdanji predsednik Državnega zbora RS Gregor Virant sposoben bobu reči bob. Kot doktor pravnih znanosti je namreč izrazil kritiko do sovražne obliko komuniciranja. “Karkoli so kdo misli o predsedniku vlade in njegovem načinu političnega delovanja- sintagma “smrt janšizmu” je popolnoma nesprejemljiv način komuniciranja. Vsebuje ime osebe, nanaša se torej nanj osebno, njegovo družino in privržence. Predstavljajte si svoje ime v tej sintagmi. ” Ni izgovora!,” je prepričan.

 

Karkoli si kdo misli o PV in njegovem načinu političnega delovanja - sintagma "smrt janšizmu" je popolnoma nesprejemljiv način komuniciranja. Vsebuje ime osebe, nanaša se torej nanj osebno, njegovo družino in privržence. Predstavljajte si svoje ime v tej sintagmi. Ni izgovora!

 
204 people are talking about this
 
 
 

Hana Murn

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.