Manipulacije starih krivosodnih politkomisarjev: Masleša, Štrukelj in Žalikova si prizadevajo za sojenje na "domačem dvorišču", kjer bi lahko lažje dosegli zmago

Na vsak način želijo, da bi o primeru razsojalo ljubljansko sodišče... (foto: arhiv Demokracije) Na vsak način želijo, da bi o primeru razsojalo ljubljansko sodišče... (foto: arhiv Demokracije)

Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, nekdanji sodnik Milan Štrukelj in sodnica Vesna Žalik, vsi znani iz politično motiviranega in sramotnega sodnega procesa v zadevi Patria, si zelo prizadevajo, da bi v odškodninski tožbi, ki jo je zoper njih in nekatere druge vložil Janez Janša, odločalo njihovo »domače« Okrožno sodišče v Ljubljani.

Na vse pretege se trudijo, da o odškodninski tožbi Janeza Janše zoper njih in ostale ne bi odločalo Okrožno sodišče v Celju. Ali, kot je to za Demokracijo komentiral odvetnik Franci Matoz: »Tisti, ki odločitve sodišč »spoštujejo«, se očitno ne morejo sprijazniti s tem, da je Vrhovno sodišče (v obeh primerih) povsem utemeljeno in dokončno sojenje prenesli iz ljubljanskega sodišča.«

Predsednik stranke SDS Janez Janša je že pred časom vložil odškodninsko tožbo zoper pravosodne akterje v zadevi Patria, kjer je bila tako njemu kot stranki SDS, ki jo vodi, narejena velika moralna in gmotna škoda. Vemo pa, da je bil Janša zaradi tega tudi neupravičeno poslan v zapor in to le tri tedne pred državnozborskimi volitvami leta 2014.

Janez Janša je odškodninsko tožbo sicer vložil proti nekdanji državni tožilki Branki Zobec Hrastar in sodnikom Barbari Klanjšek, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši ter državi.

Še pred tem je odškodninsko tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper nekatere akterje vložila tudi stranka SDS. Sodnica, ki je to obravnavala, je tožbo SDS zavrnila, stranka se je na to pritožila. Višje sodišče v Ljubljani pa je ugotovilo, da je zadevi Patria protipravno ravnal tudi takratni sodnik ljubljanskega sodišča Milan Štrukelj. Zato je višje sodišče vrhovnemu sodišču predlagalo, naj odločanje o tej zadevi prenesejo iz ljubljanskega na mariborsko okrožno sodišče. Iz obrazložitve je sledilo, da je bil podan dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče v senatu mag. Nina Betteto, mag. Rudi Štravs in dr. Mateja Končina Peternel, je predlogu Višjega sodišča v Ljubljani ugodilo in kot pristojno za odločanje v zadevi SDS določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

Drugo tožbo v primeru Patria je nato vložil Janez Janša, na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa je bila ta dodeljena spet isti sodnici, kot je sodila v primeru Patrie po tožbi SDS. In za kar je višje sodišče že pred tem ugotovilo, da je bilo sojenje pristransko. Zato je logično, da je Odvetniška hiša Matoz iz Kopra, ki zastopa Janeza Janšo, sodišču predlagala prenos pristojnosti odločanja tudi v tej tožbi. Pri tem so sledili odločitvam višjega in vrhovnega sodišča iz prve tožbe, to je tožbe SDS.

Odvetniška pisarna Matoz je v primeru Janševe odškodninske tožbe zoper šesterico predlagala prenos odločanja iz ljubljanskega na celjsko okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlogu ugodilo. Nato so se trije iz šesterice, to so Branko Masleša, Milan Štrukelj in Vesna Žalik, pritožili na sklep Vrhovnega sodišča RS in zahtevajo, da je iz postopka o odločanju o prenosu pristojnosti zaradi domnevne pristranskosti treba izločiti dva vrhovna sodnika, to je mag. Rudija Štravsa in Jana Zobca.

Sodišče je predlog treh toženih sodnikov zavrglo kot prepoznega, navedeni pa ne odnehajo. Vztrajajo, čeprav je jasno, da bi sklep vrhovnega sodišča o njihovi pritožbi lahko izpodbijali le z ustavno pritožbo, v nasprotnem primeru je odločitev vrhovnega sodišča dokončna.

Toženi trije sodniki v procesu Patria pa vztrajajo, da mora sojenje v njihovem primeru potekati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Očitno imajo zelo velik interes, da bi se sojenje odvijalo na terenu Branka Masleše, kjer je poprej krajevno deloval in imel nedvomno neposreden vpliv.

Pri vsem tem jim, kot kaže, skuša pomagati tudi začasni predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan. Ta je namreč na predlog toženih - Štruklja Žalikove in Masleše - odredil pregled poslovanja. Preiskovanje je šlo celo tako daleč, da so na sodišču forenzično preiskovali vhodne štampiljke sodišča in vhodno pošto. Vse to tudi pritrjuje, da imajo Štrukelj, Žalikova in Masleša kot tožene stranke neverjeten vpliv na delovanje tako Višjega sodišča v Ljubljani kot delovanje Okrožnega sodišča v Ljubljani.

V nadaljevanju objavljamo Izjavo tožnika Janeza Janše na predlog za prenos krajevne pristojnosti in na predlog za izločitev sodnikov.

nazaj na vrh