Mag. Bojan Pograjc za Demokracijo: Slovensko vojsko izgrajujemo in obenem moderniziramo v prvi vrsti za svoje nacionalne potrebe v vedno bolj varnostno nepredvidljivem večpolnem svetu. Nato in EU pa sta nam pri tem v dobrodošlo podporo.

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mag. Bojan Pograjc (foto: Veronika Savnik) Mag. Bojan Pograjc (foto: Veronika Savnik)

Pogovarjali smo se z mag. Bojanom Pograjcem, državnim sekretarjem v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije, zadolženim za vojaške, obrambne in zunanje zadeve. Brigadir Pograjc je pred sedanjo funkcijo od leta 2009 do aprila 2020 v Generalštabu Slovenske vojske opravljal formacijske dolžnosti v nazivu generalmajor.

DEMOKRACIJA: Gospod Pograjc, ste eden v tujini najbolj šolanih slovenskih visokih častnikov. Ob nastopu nove Janševe vlade so vas omenjali kot kandidata za načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Kako gledate na ta prehod iz Generalštaba SV v Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije?

POGRAJC: Prehod iz vojaške strateške ravni poveljevanja v vlado demokratične države, ki ima objektivni civilni nadzor nad vojsko, ni kakšna posebnost. V sodobnem svetu predstavlja nadaljevanje in nov izziv v razvoju vojaške kariere za vsakogar, ki je služil domovini v uniformi, tako kot jaz, blizu trideset let. Ob tem pa zapolnjuje potrebe po iskanju optimalnega delovanja na vojaškem in obrambnem področju v povezavi z zunanjo politiko v sistemu nacionalne varnosti, ki jih ima vrh izvršilne veje oblasti.

DEMOKRACIJA: Kako pa ste doživljali, videli stanje v Slovenski vojski v zadnjih letih? Če se ne motim, je bila naša vojska zaradi pomanjkanja finančnih sredstev med letoma 2013 in 2016 na najnižji ravni možnosti delovanja …

POGRAJC: Vsaka država ima takšno vojsko, kot jo državna oblast preko svojih različnih državnih funkcij vzpostavi. Pristojnost za izgradnjo njenih sil in zmogljivosti v praksi ter njeno delovanje v skladu z usmeritvami in poslanstvom pa sta na strani vojakov. Poudariti torej hočem dvoje, da je za stanje vojske v prvi vrsti odgovorna državna oblast, vsekakor pa morajo dobršen del odgovornosti za udejanjenje usmeritev sprejeti tudi pripadniki vojske.

Vojaki ne prosijo za vire, še manj jih smejo zahtevati. So pa dolžni opozarjati s kredibilnimi vojaškimi nasveti na tveganja, ki jih bo morala državna politika, tako pozicijska kot tudi opozicijska, prevzeti, če ne bo dovolj virov za izvajanje nalog, ki izhajajo iz poslanstva vojske po zakonu o obrambi.

Najnižja raven možnosti delovanja vojske bi nastopila takrat, ko bi ostala samo še vrhovni poveljnik in garda. Če upoštevamo poleg bojne moči še idejno zasnovo in bojno moralo, ki izhajajo iz doktrine Slovenske vojske, potem smo bili med letoma 2013 in 2016 še daleč od stanja najnižje ravni delovanja. Je pa res, da sem bil v preteklosti nemalokrat presenečen, da je možno iti še nižje, predvsem pa, da so pretekle levosredinske vlade to dopuščale. Iz osebne izkušnje lahko rečem, da noben nasprotnik ne more zbiti vojaku toliko morale, kot mu to lahko stori lastna državna oblast.

Prebivalci Slovenije z opredelitvijo na volitvah ne bi smeli dopustiti, da bi bila varnost v praksi razdeljena med prvo- in drugorazredne. Prvim bi jo zagotavljala slovenski potni list in zadostni finančni viri, drugim pa bi preostalo upanje in molitev, da se potencialne grožnje ne bi uresničile. Država, izvoljena javna oblast, je dolžna zagotavljati ustrezno stopnjo varnosti za vse.

(Celoten intevju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.