(FOTO) Predsednik Pahor ob dnevu državnosti: Potruditi se moramo, da znova zmaguje tisto, kar nam je skupno

foto: Polona Avanzo foto: Polona Avanzo

Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti pozval vse, naj se odrečejo ravnanjem, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraštvo. "Tega si ne zaslužimo. Nič od tega nam ne bo koristilo. Dovolj in preveč je bilo tega," je bil jasen. Potruditi se je treba, "da znova zmaguje, kar nam je skupno".t dobili odločilen vzvod našega narodnega in državnega razvoja".

Izpostavil je, da smo do samostojne države prišli v času slovenske politične pomladi, na valu velikih demokratičnih sprememb. Brez demokracije pa tudi ne bo njene svetle prihodnosti.

Ob tem je dejal, da danes pogreša ta demokratični zanos. "Pogrešam zaupanje in samozavest, da smo se odkrito, nežaljivo sposobni pogovoriti o vsem in se o marsičem tudi dogovoriti. Noben problem sodobne Slovenije ni tako velik, da ga ne bi bili sposobni skupaj rešiti. Razdvojeni pa verjetno ne," je opozoril. Ob tem je dejal, da ne kliče politične enotnosti iz osamosvojitvenih časov, pač pa dialog in sodelovanje. "Tega je odločno premalo. Zdaj pa ju zelo potrebujemo," je bil jasen.

Po predsednikovih besedah se v zadnjem času vsiljuje neprijeten, celo nadležen občutek, da se mora vsak od nas opredeliti za ali proti vladi ali opoziciji. "Kot bi grablje vlekle vsake k sebi in ne bi puščale veliko prostora za drugačen premislek ali zadržek. Skuša se ustvariti splošen vtis, da je sramotno, če nisi opredeljen in slepo lojalen enemu ali drugemu. To razhajanje političnih duhov radikalno oži prostor dialoga, v sodelovanju pa vidi šibkost, nemoč" je opisal in opozoril, da gre "za nevarno kratkovidnost".

Ob tem je "tvegal oceno, da je v naši domovini precej velika molčeča večina ljudi, ki si želi videti aktualne razprtije kot zgolj prehoden pojav in upa, da bo na pragu nove prihajajoče dobe znova zmagovalo tisto, kar nam je skupno".

Zato je pozval vse, da se potrudijo slišati drugega in se skušajo upoštevati. "Da se prepiramo na spoštljiv in kulturen način, spoštujoč dostojanstvo slehernega izmed nas. Oživimo moč demokracije, demokratične politične kulture in demokratičnega duha v naši domovini. Izpovejmo pošteno in naglas še tako različna stališča, a brez žalitev in izključevanja. Hkrati pa skušajmo med temi razlikami iskati tisto, kar nam je vendarle skupno," je naštel.

Dodal je še, da je "pogumnim ljudem, odločnim, a strpnim, z močnim značajem in lastnim prepričanjem iskanje pametnih kompromisov častno in odgovorno ravnanje".

Predsednik pa je izpostavil tudi, da se je pred tremi desetletji slovenska družba prepirala okrog zelo pomembne, vodilne nosilne ideje: ustanovitve in uveljavitve lastne države. Danes pa se zdi, "da ni tako velike ideje, da ni tako impozantne vizije, ki bi strnila vrste okrog nje".

Vendar je tudi res, da sodobno Slovenijo in Evropo čakajo izjemno zahtevni časi, z izjemno zahtevnimi nalogami, ki terjajo jasno vizijo in družbeno soglasje okrog nje, meni. Čas po pandemiji pa po njegovih besedah ne prinaša samo običajnih kriznih negotovosti, temveč tudi veliko priložnost, da z inovativnimi pristopi dejansko spreminjamo Slovenijo in Evropo skladno s trajnostnim razvojem.

Vizija zelene in digitalne Slovenije je po njegovi oceni kot nalašč za Slovenijo. "Če to vključimo v koncept predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU pod geslom Prenovimo Evropo, nam je dana sijajna priložnost, da sedanje krizne razmere stvarno obrnemo v prid naših najbolj plemenitih pričakovanj. Stremljenjem, ki so povezana z usodo naših otrok in njihovih otrok, da bodo živeli v miru, blaginji in ohranjenem okolju," je navedel predsednik.

Zato je v času, ko se vsiljuje razhajanje političnih duhov in se nevarno meša svoboda govora s sovražnim govorom, pozval k strnitvi politične in narodne moči.

"Nenazadnje, kaj pa nas je odlikovalo v prvih dveh mesecih zdravstvene krize? Sodelovanje in zaupanje. Navdihovalo je naše čudovite ljudi, da so za potrebe skupnega dobrega dramatično spremenili življenjski stil. S tem smo omogočili, da z visoke lestvice startamo v novo, nepredvidljivo, a morda imenitno poglavje naše prihodnosti," je dejal Pahor, ki je spomnil tudi, da je bila "v našem ljudstvu vedno neka magična intuicija", ki nas je kljub padcem in stranpotem, na katere smo zašli, vedno znova vračala na pravo pot, naprej in navzgor.

Začetek državne proslave so nekaj po 21. uri naznanile salve z Ljubljanskega gradu, govoru Pahorja pa je sledil kulturni program z različnimi glasbenimi žanri. Nosilna tema glasbenih nastopov je bila ljubezen do domovine. Proslavo pa je sklenil Oto Pestner s skladbo Slovenija, moja dežela.

Zaradi spoštovanja ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki število ljudi na javnih krajih omejujejo na 500, so bili organizatorji primorani zmanjšati število nastopajočih in vabljenih, odpovedali so tudi udeležbo praporščakov. Ti so tako dan državnosti obeležili v Trzinu. Sodelovala pa sta garda Slovenske vojske in policijski orkester.

Sicer pa so bili na proslavi prisotni predstavniki državnega vrha na čelu s premierjem Janezom Janšo in predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Videti je bilo tudi bivšega predsednika republike Milana Kučana, predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in nekatere predstavnike opozicije. Zaradi nestrinjanja z vladno politiko pa se državne proslave niso udeležili predstavniki opozicijskih LMŠ in Levice, ki so se udeležili alternativne proslave na Prešernovem trgu. Prav tako zaradi izključitve praporščakov ni bilo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, proslave se ni udeležila niti predsednica SAB Alenka Bratušek.

Pred proslavo sta se na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet. Predsednik DZ Igor Zorčič je na slavnostni seji DZ pred dnevom državnosti poudaril, da v vsakodnevnih polemikah tudi o zgodovini in ideologijah iz nekega drugega časa pozabljamo, da imamo državo, ki nam jo lahko večina svetovnega prebivalstva zavida. Zato moramo "s pogumom in visoko politično kulturo preseči zgodovino in narediti več", je pozval

Dan državnosti praznujemo 25. junija kot spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev.

.

nazaj na vrh