5.6 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Ekonomsko svobodnejše države imajo višjo stopnjo investicij, hitrejšo gospodarsko rast, višjo raven dohodka in nižjo stopnjo revščine

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Slovenija se po stopnji ekonomske svobode uvršča med najslabše države v Evropski uniji, to je med zmerno ekonomsko svobodne države. Država povečuje ekonomsko svobodo, če pri oblikovanju institucionalnega okvirja zagotavlja, da lahko vsi udeleženci na trgu prosto sodelujejo in ustvarjajo dodano vrednost, ter jih obenem ščiti pred tistimi, ki zoper njih in njihovo premoženje uporabljajo nasilje, prisilo in goljufijo. Pri tem raziskovalka Tanja Porčnik poudarja, da je ekonomska svoboda bistvenega pomena za gospodarsko rast, posledično pa bi povečana ekonomska svoboda lahko vplivala na bolj razvito gospodarstvo in večjo blaginjo. “Znanstvene in druge strokovne študije brez izjeme dokazujejo, da imajo države z institucionalnim okvirjem, ki je bolj skladen z ekonomsko svobodo, tudi višjo stopnjo investicij, hitrejšo gospodarsko rast, višjo raven dohodka in nižjo stopnjo revščine,” je dejala. 

Slovenija se po stopnji ekonomske svobode v poročilu, ki ga je izvedel Fraser uvršča na skromno 62. mesto, prehiteva pa jo večina evropskih držav. Slovenija je od leta 2007 do leta 2018 bolj ali manj stagnirala na področju ekonomske svobode in posledično tudi na svetovni lestvici ekonomske svobode. Po obsegu (para) države se uvrščamo na 138. mesto, po urejenosti pravnega sistema na 31. mesto, po trdnosti valute na 51. mesto, po svobodi mednarodne trgovine na 47. mesto in po zakonih ter predpisih na 75. mesto.

Po mnenju raziskovalke in predsednice inštituta Visio Tanje Porčnik je razlog izjemno nizke ekonomske svobode v bistveno nespremenjenem institucionalnem okvirju, ki je definiran tako z zakonodajo in predpisi kot s široko definicijo pravne države in obsegom države v razmerju do obsega gospodarstva. “Kot primer, v omenjenem obdobju je Slovenija pri oceni ekonomske svobode v državi na eni strani najbolj bistveno poslabšala svojo oceno obsega (para) države in na drugi strani izboljšanja svojo oceno zaščite pravnega sistema in lastninskih pravic,” je pojasnila.

foto: Pixabay

Kazalnik obsega (para) države kaže do katere stopnje država sloni na osebni izbiri in trgu namesto na državnem proračunu in političnem odločanju. Države z nizkim deležem javnofinančne porabe, nižjimi investicijami sektorja država, nižjo mejno davčno stopnjo in manjšim deležem podjetij v državni lasti imajo višjo oceno na tem področju. Ker smo z obsegom paradržave bili uvrščeni na 138. mesto, to pomeni, da imamo izjemno visoko javno porabo, davke, podjetij v državni lasti in državnih investicij. Posledično to državo ovira pri osebni izbiri posameznikov in zmanjšuje njihovo ekonomsko svobodo.

Raziskovalka in predsednica inštituta Visio Tanja Porčnik (foto: Facebook)

Po mnenju Porčnikove iz navedenega izhajajo največje možnosti Slovenije za napredek pri znižanju najvišje mejne davčne stopnje, zmanjšanju obsega javne porabe kot deleža BDP, zmanjšanju obsega transferjev in subvencij kot deleža BDP, izboljšanju tako neodvisnosti kot nepristranskosti sodstva, rahljanju predpisov na trgu dela in skrčenju administrativnih predpisov o poslovanju.

Ali stopnja ekonomske svobode močno vpliva na rast in uspešnost gospodarstva?
Države, ki zagotavljajo večjo ekonomsko svobodo v večini primerov postanejo bolj privlačne za investicije in lahko dosegajo višji BDP, posledično pa tudi višje dohodke, dodane vrednosti in manjšo revščino. “Znanstvene in druge strokovne študije brez izjeme dokazujejo, da imajo države z institucionalnim okvirjem, ki je bolj skladen z ekonomsko svobodo, tudi višjo stopnjo investicij, hitrejšo gospodarsko rast, višjo raven dohodka in nižjo stopnjo revščine,” nam je pojasnila.

foto: Pixabay

Digitalizacija kot eden izmed možnih ključev za večjo ekonomsko svobodo
Državna oblast povečuje ekonomsko svobodo, če pri oblikovanju institucionalnega okvirja zagotovi, da lahko vsi udeleženci na trgu čim bolj prosto sodelujejo in ustvarjajo dodano vrednost, ter jih obenem ščiti pred tistimi, ki zoper njih in njihovo premoženje uporabljajo nasilje, prisilo in goljufijo. “Če je digitalizacija del teh izboljšav institucionalnega okolja, potem sama posredno prispeva tako k povečani ekonomski svobodi kot na koncu k večji blaginji državljanov, večji konkurenčnosti gospodarstva in višji gospodarski rasti,” še dodaja.

Ekonomska svoboda se odraža tudi na mikro področjih oziroma na ravni podjetij in posameznikov. Denimo visokotehnološka podjetja, kot so Google s svojim “svobodnim” pristopom do dela, na tak način povečujejo kreativnost in dodane vrednosti v podjetju. Podobno ugotavlja tudi Porčnikova: “Temelji ekonomske svobode so svobodna izbira, prostovoljna menjava, svoboda vstopa na trge in tekmovanje, varnost oseb in zasebne lastnine. Ta razmerja še kako zelo pridejo do izraza na delovnih mestih oziroma v delovnih razmerjih.”

Estonija je s svojim modelom uspela doseči rekordno ekonomsko svobodo
Estonija je veliko bolj kot Slovenija zavezana k liberalni ekonomiji in ekonomski svobodi posameznika, kar pa se odraža tudi v stopnji ekonomske svobode. V tem pogledu Estonci zelo dobro razumejo prednosti in sadove, ki jih prinaša visoka stopnja ekonomske svobode tako na kratek kot na dolgi rok. “Njihova preobrazba v svetovno digitalno velesilo v zadnjih petnajstih letih se je dogodila kot ena izmed posledic njihove več desetletne zaveze k ekonomski svobodi. Posledično je digitalizacija tako javnega sektorja kot gospodarstva le podkrepila in učvrstila njihovo zavezo k ekonomski svobodi,” je še pojasnila.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine