Dr. Vito Bobek za Demokracijo: Mi kot družba strukturno nismo pripravljeni na krize in v tem padcu, v prvi fazi, in potem v počasnem izhodu iz krize izgubljamo prednost, ki smo jo imeli leta 1991

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Izredni profesor dr. Vito Bobek (foto: Polona Avanzo) Izredni profesor dr. Vito Bobek (foto: Polona Avanzo)

Pogovarjali smo se z izrednim profesorjem dr. Vitom Bobkom, ki je zelo dejaven pri svetovanju v gospodarstvu, v zadnjih letih predvsem na področju mednarodnega poslovanja ter lokalnega in regionalnega razvoja.

 

Na volitvah v Veliki Britaniji je konservativna stranka z Borisom Johnsonom na čelu dosegla zgodovinsko zmago, laburisti z vodjo Jeremyjem Corbynom pa so doživeli velik poraz. Britanski volivci so rekli ne socializmu. Kako vi gledate na to?

Točno tako in to je najkrajši odgovor. Tudi nevarnosti t. i. trdega brexita, če bi do njega prišlo, to je do izstopa države iz EU brez dogovora, ki bi povzročil velike težave, so volivci očitno ocenili kot manjše zlo v primerjavi z zelo socialističnimi pristopi, ki jih je zagovarjal Corbyn. 

Kaj se bo zdaj dogajalo z brexitom?

Za izvedbo brexita po politično jasno izraženi volji večine britanskih volivcev in volivk ni več ovir, kot smo jim bili priča v zadnjih mesecih. Očitno tudi Teresa May ni stala trdno za tem. Johnson je temu zavezan in ima večino v parlamentu. Osnovni dogovor je sprejet, predvsem zaradi meje na Irskem in glede kompenzacije, ki jo bo plačala Velika Britanija. Vendar pa je to samo prvi, kratkoročni del. Za prihodnjo gospodarsko situacijo je pravzaprav odločilnejši del, ki bo šele predmet naslednjih pogajanj. Z izstopom Velike Britanije iz EU se zgodba pravzaprav šele začenja. To je dogovor o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in EU. Ta čas imamo različne modele odnosov med državami v Evropi, ki niso članice EU. Velika Britanija je v primerjavi z njimi v posebnem položaju, ker je od leta 1973 članica, najprej takratne EGS, pozneje EU in je s tem tudi del enotnega notranjega trga. Imamo t. i. evropsko gospodarsko območje (EEA) s članicami Efte, razen  Švice, v okviru katerega so države udeležene približno pri dveh tretjinah zadev notranjega trga. Vključene so tudi v različne programe EU. Švica je poseben primer, z EU je sklenila 10 dvostranskih sporazumov. Tako je formalno zunaj EU, na nekaterih področjih pa zanjo veljajo pravila, kot da bi bila članica EU, npr. članstvo v schengenskem območju. Naslednji modus je primer Turčije, ki z EU tvori carinsko unijo za industrijske proizvode, ne pa za kmetijske proizvode, storitve in javna naročila. To pomeni, da je trgovina med Turčijo in EU prosta carinskih dajatev za zajete proizvode, hkrati pa Turčija uporablja v odnosu s tretjimi državami carinsko tarifo EU. Pri tem menim, da nekaj podobnega ne bo opcija za Veliko Britanijo. Po mojem mnenju bo zanje najboljša opcija prostotrgovinski sporazum z EU, kar jim bo omogočalo sklepanje prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami, zlasti z ZDA, Avstralijo, z nekaterimi državami Commonwealtha, Indijo in drugimi. Tu je njihov manevrski prostor. To so rastoči trgi, Indija je na primer ta čas med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. 

Biografija

Izredni profesor dr. Vito Bobek je dejaven pri svetovanju v gospodarstvu, v zadnjih letih predvsem na področju mednarodnega poslovanja ter lokalnega in regionalnega razvoja. Deluje na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) v Mariboru in Univerzi uporabnih znanosti Joanneum v Gradcu v Avstriji, sodeluje tudi s številnimi drugimi visokošolskimi zavodi. Deluje tudi raziskovalno Kot vodja oziroma raziskovalec deluje tudi pri nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih. 

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracije.)

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.