Dr. Ignacija Fridl Jarc za Demokracijo: Glede na vsa ta dejstva je res težko trditi, da so se državna finančna sredstva za kulturo zmanjšala

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Ignacija Fridl Jarc (foto: Veronika Savnik) Dr. Ignacija Fridl Jarc (foto: Veronika Savnik)

O stanju na področju kulture smo se pogovarjali z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc. Slednja z natančnimi podatki zavrača očitke, ki jih lahko dnevno poslušamo v dominantnih medijih na račun ministrstva za kulturo.

 

DEMOKRCIJA: Gospa državna sekretarka, za začetek bi se dotaknila rebalansa proračuna, ki na postavki ministrstva za kulturo predvideva nominalno znižanje sredstev za 8,3 milijona evrov. Zaradi tega so mediji ministrstvo in vlado takoj napadli, češ da ne skrbi za interese kulturnikov. Za začetek bi vas prosil, če lahko našim bralcem pojasnite, s kakšnim sredstvi v proračunu pravzaprav razpolaga ministrstvo za kulturo v zadnjih letih?

Fridl Jarčeva: Najprej je treba poudariti, da je sedanje vodstvo ministrstva za kulturo letošnji proračun prevzelo ter torej kvantitativno in kvalitativno odraža preference prejšnje kulturne politike. Že v prvem ministrskem mandatu Vaska Simonitija so bili namreč vsa štiri leta proračuni za kulturo bolj ambiciozno zastavljeni. Samo pod njegovim vodstvom je delež sredstev za kulturo vsako leto njegovega mandata presegal 2 odstotka proračuna Republike Slovenije. Po koncu njegovega mandata pa so proračuni MK doživljali številne rebalanse z velikim krčenjem, tudi do 25 milijonov evrov letno. Če je bil torej proračun za kulturo za leto 2020 sprejemljiv za celotno kulturno sceno pod vlado Marjana Šarca, je res težko razumeti, zakaj nenadoma ni več primeren samo zato, ker je minister na Maistrovi 10 Vasko Simoniti. Še več, zaradi izbruha pandemije so bile kulturne dejavnosti večinoma zaprte dva meseca in pol ali še dlje. V tem času so samozaposleni na področju kulture prejemali temeljni mesečni dohodek v skupni višini 1.750 evrov. Vsi delodajalci na področju kulture (tako javni zavodi, nevladne organizacije kot podjetja, npr. založniki) imajo še do danes (ukrep je podaljšan do 30. septembra) možnost, da stroške v višini 80 odstotkov plač namesto njih pokriva država iz sredstev, predvidenih za interventne ukrepe.

DEMOKRACIJA: Kaj to konkretno pomeni?

Fridl Jarčeva: Prvič, da bi se nedelujočim javnim zavodom lahko pobralo okrog 21 odstotkov sredstev (kolikor je delež dveh mesecev in pol v celem proračunskem letu), pa se jim ni, ampak so obdržali vsa sredstva, četudi jim programa ne bo uspelo izvesti v celoti. Drugič to pomeni, da so po naših podatkih samo samozaposleni na področju kulture iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev črpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer. Pa se zato podprogram Nagrade in socialne pravice v okviru proračuna ministrstva za kulturo ni zmanjšal niti za cent, ampak se je – nasprotno – še povečal za okrog 500.000 evrov. Če tako proračun RS za samozaposlene v kulturi v letu 2020 namenja več kot 15 milijonov evrov, je to enako, kot da bi Nemčija, ki ima 41-krat več prebivalcev od Slovenije, za socialne pravice samozaposlenih v kulturi (brez programskih sredstev, ki jih posebej črpajo iz proračuna MK!) namenila več kot 0,6 milijarde evrov. Tretjič, letošnje leto je zaradi izbruha pandemije proračunsko specifično, zato sredstva, namenjena kulturi, še zdaleč niso bila porabljena samo iz proračuna ministrstva za kulturo, ker to ni bilo nosilno ministrstvo interventnih sredstev v času pandemije, pač pa so kulturniki ta denar v desetinah milijonov lahko črpali iz proračunov drugih ministrstev. Glede na vsa ta dejstva je res težko trditi, da so se državna finančna sredstva za kulturo zmanjšala.

DEMOKRACIJA: Na odboru za kulturo v DZ RS ste dejali, da se sredstva proračuna ministrstva resda zmanjšujejo, a je to posledica različnih dejavnikov − od prenosa nekaterih služb drugam, začasnega zadržanja izvrševanja proračuna zaradi epidemije, z njim pa tudi razpisov in postopkov javnih naročil, do prenosa evropskih sredstev v naslednje proračunsko obdobje. Lahko to nekoliko pojasnite?

Fridl Jarčeva: Sredstva v okviru proračuna ministrstva za kulturo se nominalno res manjšajo z okrog 197 milijonov evrov na 189 milijonov, a v resnici ne gre za krčenje v taki višini. Integralna sredstva se dejansko znižujejo za 1,9 milijona evrov, okrog 450.000 evrov se zaradi ukinitve Službe za državne proslave pri MK prenaša na Generalni sekretariat Vlade RS, pravice do porabe vseh drugih sredstev (0,45 milijona evrov namenskih sredstev za investicije in okrog 5,5 milijona evrov kohezijskega denarja) pa se prenašajo v proračunsko leto 2021, saj jih izvajalci zaradi pandemije in zamud pri črpanju ali programiranju letos niso mogli uveljaviti. V okviru teh sredstev je tudi 1 milijon evrov, ki je bil v letu 2020 predviden za pripravo na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022. Kot je bilo v medijih že objavljeno, se je v dogovoru s Kanado, Španijo in z Italijo, ki so bile predvidene bodisi kot predhodnice ali kot naslednica našega častnega gostovanja, seznam vseh častnih gostij zamaknil za eno leto, tako da bo Slovenija na vrsti leta 2023. Temu ustrezno se spreminja tudi dinamika črpanja sredstev.

Poudariti je treba, da se sredstva krčijo ali prenašajo v naslednje proračunsko leto izključno tam, kjer programov ni bilo mogoče izvesti v celoti; to so posebej načrtovani dogodki v tujini, številne prireditve na ljubiteljski ravni, še zlasti pa investicije, kjer je zaradi dvainpolmesečne blokade prišlo do zamud pri pripravi dokumentacije ali izvedbi del. Drugje so programska sredstva pa denar za plače in socialne pravice ostali neokrnjeni ali so se celo povečali.

DEMOKRACIJA: In kaj vse ministrstvo s tem denarjem financira?

Fridl Jarčeva: Proračun ministrstva za kulturo je zelo razpršen, saj se s tem financirajo vse kulturne panoge, od naše premične in nepremične dediščine do sodobnih umetniških praks na področju filmske, likovne, knjižne, gledališke, glasbene, intermedijske in drugih dejavnosti. Žal je večina sredstev namenjena plačam v javnih zavodih, socialnim transferjem in materialnim stroškom. Želja bi bila, da ministrstvo za kulturo s svojim proračunom intenzivneje nagrajuje predvsem ustvarjalnost.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.