Zmaji, petelin, otroci in verzi - vse za otroke

Zmaji, petelin, otroci in verzi - vse za otroke Z.P.

Lila Prap je ustvarila slikanico Zmaji?!, v Hiši norčij so ujeti verzi Jelene Isak Kres in ilustracije Jelke Reichman. Petelinček Kratkorepec prinaša živalske ljudske zgodbe iz Bolgarije, v prevodu Nade Grošelj pa je izšlo delo Vsi mi otroci iz Hrupnega Astrid Lindgren. Vse pri Mladinski knjigi.

Lila Prap, avtorica 16 slikanic, ki so izšle v skoraj 40 državah, za svoje delo pa je med drugim prejela nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado za življenjsko delo, je za svojo 17. avtorsko slikanico po besedah urednice Irene Matko Lukan preštudirala različne mitologije o zmajih. V različno literaturo se je potopila zato, ker se ji je to zdelo bolj zanimivo, kot predstavljati različne pasme, kot se je pošalila na današnji predstavitvi. Pri tem je med drugim ugotovila, da so si azijski zmaji zelo podobni, v Evropi pa je bila domišljija o teh bitjih veliko večja.

Slikanica Hiša norčij je nastala po ilustracijah Jelke Reichman, ki si je zaželela oddiha od siceršnjega ustvarjanja podob na predložena besedila ali pesmi. Knjiga je tokrat nastala iz njenih podob živali, ki jih najraje upodablja, verze nanje je prispevala Jelena Isak Kres. "Nalogo je opravila odlično, ker je izhajala iz tistega, kar sem jaz delala vse življenje," je presodila ilustratorka. Avtorici pesmi delo ni bilo težko, ob tem se je po lastnih besedah počutila, kot da bi prevajala slike.

Knjiga Petelinček Kratkorepec, ki je izšla v zbirki Zlata ptica, vsebuje 25 živalskih ljudskih zgodb iz Bolgarije. Izmed več kot 250 pravljic iz bolgarske zapuščine jih je predlagal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Ljudmil Dimitrov, ki je izboru pridal še spremno besedo. Pri tem ga je vodilo vprašanje, kaj bi bilo zanimivo slovenskim otrokom. Končno število je izbrala urednica Alenka Veler, prevedli so jih študenti, priredila in jezikovno pregledala pa jih je Slavica Remškar. Knjiga je po uredničinih besedah priložnost za vpogled v bolgarsko ljudsko izročilo. Bogatijo jih ilustracije živali "v akciji" Jelke Godec Schmidt.

V prevodu Nade Grošelj je prvič v slovenščini izšlo klasično delo švedske pisatelje Astrid Lindgren Vsi mi otroci iz Hrupnega, po kateri je nastal tudi film. V Hrupni vasi so tri kmetije, kjer s starši in gospodinjami živi šest otrok, ki se vse dneve igrajo in veselijo. Zgodba o igri otrok in njihovem doživljanju sveta po prevajalkinih besedah temelji na pisateljičinem rojstnem kraju, v katerem je preživela idilično otroštvo. "Eden od ključnih razlogov za umetniško prepričljivost njenih knjig za otroke je v tem, da ni nikoli pozabila otroškega čustvovanja," je poudarila prevajalka.

nazaj na vrh