Naslednji dnevi po vsej Sloveniji v znamenju pustnih norčij

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ptuj je od nekdaj domovina kurentov. Ptuj je od nekdaj domovina kurentov. Wikipedia

Konec tega in začetek naslednjega tedna bosta po vsej Sloveniji minila v znamenju pustnih norčij, saj bodo potekale številne bolj ali manj tradicionalne pustne prireditve in povorke. Vrhunec že ves teden trajajočega 58. Kurentovanja na Ptuju bo nedeljska mednarodna povorka, ob Ptuju je vsako leto največ obiskovalcev tudi v Cerknem in Cerknici.

 

Letošnje že 58. Kurentovanje se je s predajo oblasti karnevalskemu princu začelo že v soboto, v 11 festivalskih dneh pa v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več desettisoč ljudi.

Podravje vselej najbolj pustni del Slovenije

Severovzhodni del Slovenije je tudi sicer med najbolj pustno obarvanimi območji države. Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine. Potekalo bo na Trgu Leona Štuklja, kjer bo že dopoldne pustolovska čarazabava s čarovnikom Gregatom, popoldne pa se bo začela prava pustna zabava z Boštjanom Klunom, L. A. Bandom in Bando ferdamano. Manjkali ne bodo niti kurenti.

Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih, zlasti na Ptujskem. Že 27. pustno povorko z okoli tisoč fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk pa bo potekal dva dneva, saj bo v soboto tam otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.

V Pomurju tako bogate tradicije velikih pustovanj sicer ni, je pa ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 28. doslej potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.

Prestolnica tokrat v znamenju evropske kulturne dediščine

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Letošnja tema je vezana na evropsko leto kulturne dediščine in 70. obletnico Lutkovnega gledališča Ljubljana. Maske bodo na pot ob 11. uri odšle izpred Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg, nato pa bodo mimo Stritarjeve ulice in Prešernovega trga prispele na Kongresni trg.

Na Igu bo isti dan od 14. ure potekal že 20. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli tisoč domačih in gostujočih mask, pustovanje pa kot vsako leto v nedeljo malo po 14. uri pripravljajo na Viru pri Domžalah, kjer je sicer pustni Striček oblast prevzel že 27. januarja.

V Cerknici spet na oblasti Butalci, v Cerknem pa Pust

V Cerknici bodo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe - slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne "točno okoli 12.32 ure". Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 62. doslej. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Množična pustovanja tudi drugod po Sloveniji

Na Gorenjskem bo na pustno soboto veselo na Bledu, kjer bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 28. pripravljajo Godlarji, pa bo v nedeljo potekala v Šenčurju.

Na Obali so se v pustnem času znova združile občine Koper, Izola in Piran, ki bodo od petka do pepelnične srede gostile že deseti Istrski karneval. Osrednja dogodka bosta na pustno soboto Istrska pustna povorka v Kopru in dan pozneje povorka in rajanje v Portorožu. Že v petek bo otroško pustno rajanje potekalo v Izoli.

Največje pustovanje na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki. V okviru tradicionalne Šelmarije bodo v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek gonili medveda in orali ter sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

Za največje pustovanje v Posavju bodo s "Fašjenkom" že 20. doslej vse od petkovega prevzema oblasti na brežiški občini poskrbeli v Dobovi. To bo tudi eno najdaljših pustovanj, saj se bodo prireditve, vključno s povorko, zavlekle vse do naslednje sobote.

Ne celjskem koncu je eno najbolj znanih pustovanj vsako leto v Mozirju, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. Tudi letos bodo s predajo trških pravic začeli na debeli četrtek, "Pustnaki" pa bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu. V soboto bo potekal 65. pustni karneval Pust šoštanjski, pustne prireditve pa v naslednjih dneh pripravljajo tudi v Celju in drugih krajih.

Na Koroškem dva večja pustna karnevala pripravljajo naslednji konec tedna, in sicer v soboto že 40. v Kotljah in v nedeljo v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji tradicionalno zaključujejo s pustnim srečanjem treh občin, slovenjgraške, mislinjske in velenjske na Graški gori, ki bo potekalo na pustni torek.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.

nazaj na vrh