Fenomeni

Potencialne partnerice danes o osnutku koalicijske pogodbeV strankah bodo danes pregledali delovni osnutek koalicijske pogodbe, ki so jim ga posredovali iz Stranke Mira Cerarja. Delovni osnutek koalicijske pogodbe med drugim predvideva nadzorovano privatizacijo, zdravstveno reformo pa tudi davek na nepremičnine in spremembe v volilnem sistemu z uvedbo preferenčnega glasu.

Dokument, ki ga je STA posredovala ZL, izpostavlja pet temeljnih vizij, ki so pravna država, predvidljivo in enostavno poslovno okolje, okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovost njihovih storitev, odprt dialog s civilno družbo ter ustvarjalno družbo, ki bo zdrava, inovativna, kompetentna in socialna ter bo omogočila kvaliteto življenja vsem ljudem.

Kot ugotavljajo v dokumentu, je treba v izpostavljenih okvirih zasledovati vzpostavitev politike medgeneracijske solidarnosti med mladimi, zaposlenimi, brezposelnimi, upokojenci in starostniki ter načela projektnega financiranja države z izjemo socialne politike.

Mufti Grabus izrazil veselje zaradi začetka gradnje Islamskega kulturnega centraMufti Nedžad Grabus je ob današnji bajramski molitvi po koncu ramadana dejal, da praznujejo enega najsrečnejših bajramov, saj so tik pred ramazanom začeli izkopavati zemljo za Islamski kulturni center v Ljubljani. Bajramske slovesnosti so sicer potekale v 18 mestih po državi, osrednje v Športni dvorani Slovan se je udeležilo okoli 3000 vernikov.

Kot so za STA povedali na Islamski skupnosti v Sloveniji, je bil letos obisk zaradi dopustov malo manjši kot pretekla leta, a je vseeno prišlo veliko vernikov.

Ob bajramski molitvi v ljubljanski Športni dvorani Slovan se je Grabus zahvalil vsem, ki so projekt džamije podpirali in pri njem sodelovali. Hkrati je opozoril, da postopek gradnje ne bo enostaven, saj gre za zelo zahteven in drag projekt, pri katerem bodo potrebovali vztrajnost, predanost, složnost in odločnost.

Temeljni kamen za Islamski kulturni center, za katerega si islamska skupnost prizadeva že 44 let, so na zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani položili septembra lani, pogodbo za izvedbo gradbenih del prvega dela izgradnje pa so podpisali 4. junija letos.

NLB obeležuje 20-letnico ustanovitveDanes mineva 20 let, odkar je Slovenija v dopolnitvah ustavnega zakona iz leta 1991 ustanovila NLB. Največja banka v državi se je v tem času prelevila v sodobno finančno skupino, ki pa ji je nedavna gospodarska kriza prizadejala takšen udarec, da jo je država konec lanskega leta morala rešiti in jo v celoti podržaviti.

Država je pred 20 leti na Novo Ljubljansko banko (NLB) prenesla vse poslovanje takratne Ljubljanske banke (LB) ter premoženje na računih doma in v tujini, obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije pa so ostale LB.

NLB je tako od ustanovitve poslovala brez bremen, povezanih z razpadom bivše skupne države, so ob obletnici poudarili v banki. Kot so spomnili, je njihovo poslovanje sprva spremljalo ugodno gospodarsko ozračje, v obdobju katerega je banka posodabljala svoje storitve ter vstopila v zavarovalniško dejavnost, upravljanje premoženja in nekatere druge spremljajoče finančne storitve.

Repovž v primeru objave Grimsove družine kršil novinarski kodeksNovinarsko častno razsodišče je v primeru namestnika varuha človekovih pravic Toneta Dolčiča proti uredniku Mladine Gregi Repovžu pritrdilo pritožniku, da je Repovž v primeru objave družine poslanca SDS Branka Grimsa in primerjave z družino Josepha Goebbelsa kršil novinarski kodeks. Kodeks je bil po ugotovitvi razsodišča kršen še v dveh primerih.

Etična merila o posebni obzirnosti do otrok in predstavnikov drugih posebej ranljivih skupin veljajo tudi za satirične in podobne zvrsti v medijih, opozarja razsodišče. Strinja se z namestnikom varuha človekovih pravic za otrokove pravice Dolčičem, ki se je v imenu varuha človekovih pravic pritožil zaradi prispevka Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels v Mladini leta 2011, da javna objava otrok, njihova prepoznavnost in primerjava z družino nacističnega zločinca pomeni kršitev 19. člena kodeksa.

Takšno javno izpostavljanje mladoletnih otrok po oceni razsodišča ni sprejemljivo v nobenem primeru, niti tedaj, če bi se starši z nastankom oziroma objavo fotografij strinjali, in ne glede na to, v kakšnih okoliščinah so fotografije nastale.

V tožbi Rupla sodišče presodilo v prid MZZDelovno in socialno sodišče v Ljubljani je na prvi stopnji v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, je sporočilo zunanje ministrstvo. Rupel je med drugim zahteval plačilo 20.000 evrov odškodnine zaradi diskriminacije, potem ko so mu julija lani prekinili delovno razmerje na zunanjem ministrstvu.

Po navedbah ministrstva, ki je prejelo sodbo, je sodišče ugotovilo, da je delovno razmerje tožniku prenehalo na zakonit način, v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine kot posledice diskriminacije, ker tožnik ni dokazal, da naj bi bil neenakopravno obravnavan zaradi svojega prepričanja in članstva v politični stranki, kot je trdil v tožbi.

Naroka na sodišču sta bila 8. maja in 19. junija. Na zadnjem je med drugimi pričal tudi zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)