Fenomeni

Vbod klopa ali komarja ima lahko hude poslediceBolezni, ki jih prenašajo členonožci, kot so komarji in klopi, v svetovnem merilu predstavljajo veliko breme. A tudi v Sloveniji, kjer je teh bolezni manj, najbolj razširjena pa sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, to breme ni zanemarljivo, so opozorili na današnjem posvetu ob svetovnem dnevu zdravja.

Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je namreč posvečen prav vektorskim nalezljivim boleznim oziroma boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci, največkrat členonožci (komarji, klopi, peščene muhe, uši in bolhe). Poteka z geslom Majhen ugriz - velika težava.

Kar 17 odstotkov vseh nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z vektorskimi boleznimi letno oboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic tovrstnih okužb umre.

Kot je na strokovnem posvetu povedala Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se Evropa zaenkrat ne srečuje z veliko boleznimi, ki jih prinašajo komarji, čeprav redko, pa se te vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. A s klimatskimi spremembami se bodo lahko nekatere bolezni, ki jih imamo danes načelom za eksotične, pojavljale tudi v tem delu sveta.

Andražu nad Polzelo so se spomnili padlega ameriškega bombnikaV Andražu nad Polzelo so danes pripravili slovesnost ob 70-letnici strmoglavljenega ameriškega bombnika B-17 na tem območju. Slovesnosti sta se udeležila tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli in načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, osrednji govornik pa je bil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.

Erjavec je ob tej priložnosti spomnil na grozote druge svetovne vojne, v kateri je življenje izgubilo več kot 70 milijonov ljudi. Zato je po njegovem pomembno ohraniti spomin na medvojne dogodke, predvsem, da bi se v prihodnje bolj zadevali, da vojna ni sredstvo za reševanje medsebojnih težav. Kljub vsem grozotam se namreč na teh prostorih še vedno bijejo vojne, pri tem pa je Erjavec opomnil na še ne tako zelo oddaljeno dogajanje na Balkanu, pa tudi nevarnost, ki pravkar grozi v Ukrajini.

Hkrati je zunanji minister spomnil tudi na tradicionalno dobre odnose med Slovenijo in ZDA, pa tudi na to, da so tudi Slovenci v času vojne rešili na stotine zavezniških letalcev, ki so iz poškodovanih letal s padali ubežali smrti. Slovenija je po njegovem tudi zdaj, ko je postala samostojna država, kredibilen partner severnoatlantskega zavezništva in ZDA, pri tem pa je Erjavec izpostavil sodelovanje naših vojakov v mnogih mednarodnih operacijah.

Zasavski rudarji prejeli zahtevane odpravnineRudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki so že drugo noč prebili v jami, so danes prejeli zahtevane odpravnine za delavce, ki so od decembra lani presežni, je za STA povedala prisilna upraviteljica rudnika Ermina Bajuk. Rudarji pa čakajo še na pisno zagotovilo za izplačilo februarskih plač 18. marca s strani predsednice vlade Alenke Bratušek.

Bajukova je zatrdila, da bodo rudarji pravočasno prejeli tudi februarske plače. Del odpravnin v višini po 2000 evrov so preseženi delavci že prejeli v ponedeljek, za izplačilo lani zapadlih odpravnin pa je družba zagotovila 240.000 evrov. Popoldne naj bi rudarji premislili o nadaljevanju stavke, če bodo prejeli še omenjeno pisno zagotovilo.

Za izplačilo februarskih plač družba, ki je od torka v prisilni poravnavi, potrebuje okoli 650.000 evrov in ta denar je zagotovljen iz sredstev za zapiranje rudnika. RTH, ki mu je država kot lastnica letos za zapiralna dela namenila namesto 14 milijonov evrov le pet milijonov evrov, še namreč ni porabil milijon evrov teh sredstev. Popoldne bo vodstvo RTH z ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisalo pogodbo za črpanje preostanka sredstev.

In memoriam: pater Ivan Tomažič (1919-2014)»Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi.« (Raz 14, 13) Te besede iz Knjige razodetja bi verjetno še posebej veljale za patra Ivana Tomažiča, ki se je pred kratkim poslovil od zemeljskega življenja in sicer v Ilirski Bistrici, nedaleč proč od rojstne vasi Pregarje, od katere je vzel slovo že kot otrok. Ko se je namreč že v zgodnjih najstniških letih odločil za duhovniški poklic, ga je pot preko Trsta, kjer so klaretinci imeli svojo župnijo, vodila v Italijo, v bližino Rima (Frascati), kjer je obiskoval gimnazijo. Ob začetku druge svetovne vojne je sledila selitev v Španijo, kjer je bil posvečen v duhovnika, nato spet povratek v Italijo, kjer je deloval kot kaplan.

Sicer pa je pater Tomažič največji del življenja preživel na Dunaju, kamor se je preselil iz Rima v zgodnjih petdesetih letih. Na Dunaju je preživel skoraj pol stoletja in več kot polovico svojega življenja. Seveda se je vmes tudi redno vračal v rojstno vas. Na Dunaju je pater Tomažič deloval kot bolniški duhovnik in hkrati tudi kot duhovni asistent za tamkajšnje Slovence. Med njegovimi največjimi projekti je bila izgradnja študentskega doma »Korotan« za Slovence, ki so študirali na Dunaju, dom pa naj bi bil hkrati tudi kulturni center dunajskih Slovencev (v povezavi s Knafljevo ustanovo ter Slovenskim znanstvenim inštitutom). Navsezadnje je bil tudi prvi dunajski škof Slovenec, namreč Novomeščan Jurij Slatkonja, ki je živel in deloval v 16. stoletju, znan tudi kot ustanovitelj znamenitega pevskega zbora »Dunajski dečki«. Kakorkoli že, pater Ivan Tomažič se je proslavil kot ustanovitelj in ravnatelj Korotana, pa tudi kot mecen in narodni buditelj. Zelo se je zanimal tudi za zgodovino, predvsem glede izvora Slovencev. Vmes se je redno vračal v Slovenijo, tu in tam je v kakšni župniji opravil tudi ljudski misijon (denimo z redovnim sobratom, sicer znanim publicistom patrom Brankom Cestnikom pred dobrim desetletjem v Cerknem). Tu in tam se je oglasil tudi z odzivi na članke v slovenskih časopisih.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)