Zanimivosti

Agrokor objavil prevzemno ponudbo za MercatorHrvaški koncern Agrokor je danes objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež največje slovenske trgovske družbe Mercator. Za delnico ponuja 86 evrov v denarju, ponudba pa se izteče 1. septembra.

Kot je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Finance, se ponudba nanaša na 1.765.083 delnic Mercatorja, ki jih Agrokor še nima v lasti. Hrvaški koncern je namreč junija od konzorcija prodajalcev pridobil 2.000.278 delnic Mercatorja oz. 53,12-odstotni lastniški delež.

Mercator preostalim delničarjem ponuja plačilo 86 evrov za delnico, kolikor je plačal tudi konzorciju prodajalcev.

Prevzemna ponudba traja od danes do 1. septembra do 12. ure, če se ne podaljša skladno z zakonom o prevzemih. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, kar pomeni, da se bo štela za uspešno ne glede na odstotek pridobljenih delnic.

Agrokor se je z bančnimi garancijami zavezal, da bodo delničarji prek KDD kupnino prejeli v osmih dneh po tem, ko bo Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotovila uspešnost ponudbe.

SMC zvečer na izvršnem odboru o kandidatu za predsednika DZ, ime znano že nocoj

Stranka Mira Cerarja bo za predsednika DZ na petkovi ustanovni seji predlagala Milana Brgleza, sicer tudi podpredsednika stranke, so zvečer sporočili iz SMC. Glede na napovedi lahko Brglez v petek računa na zadostno podporo poslanskih kolegov.

Podporo predlogu zmagovalne stranke nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev so že napovedali v SD in DeSUS, zvečer so jo za STA napovedali tudi v ZaAB, v NSi naj predlogu ne bi nasprotovali, v Združeni levici pa se bodo še posvetovali.

V SDS Brglez glede na izjave druge največje parlamentarne stranke v minulih dneh na podporo najverjetneje ne mora računati. Še ta teden je bilo sicer predvideno, da bo kandidat za predsednika DZ Karl Erjavec, a si je ta nato premislil.

Novakova pa je po svojem srečanju s Cerarjem dejala, da ji je Cerar predstavil imena možnih kandidatov za predsednika DZ. Novakova sicer ni želela razkriti, katera imena so v igri za predsednika DZ, saj da se SMC še ni dokončno odločila. Poslanska skupina NSi se bo sestala pred petkovo ustanovno sejo in se odločila, ali bo kandidata podprla ali bo vzdržana. Nasprotovali mu zagotovo ne bodo. "Sploh, ker to ne bo prvak DeSUS Karl Erjavec. Pri tem bi imeli več pomislekov," je dejala Novakova. Ta si je v sredo namreč premislil in ne bo kandidiral za predsednika DZ. Po besedah Novakove se zavedajo, da DZ potrebuje predsednika.

Junckerju v izbor ponujeni Bratuškova, Fajonova in Erjavec, evropski poslanci so razočaraniVlada se je seznanila s predlogom premierke v odhodu Alenke Bratušek, da v Bruselj pošlje listo kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so Bratuškova, prvak DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka SD Tanja Fajon. Končno odločitev bo zdaj sprejel bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predvidoma po 30. avgustu.

Odhajajoča vlada je sicer morala odločitev sprejeti še danes, saj se opolnoči izteka rok, ki ga je Juncker naložil članicam, da mu posredujejo imena za komisarske kandidate. Predsedujoči SD in minister za kmetijstvo v odhodu Dejan Židan je po seji vlade pojasnil, da je na njej sodelovalo osem ministrov, s predlogom so se seznanili brez glasu proti.

Kot je dejal, je bilo na razpolago nekaj slabih možnosti, ocena SD pa je bila, da je med njimi seznam treh kandidatov manj slaba. V SD so sicer velike napore vlagali v to, da bi v Bruselj poslali predlog enega kandidata, o katerem bi imeli širše soglasje. "Želel bi si, da bi tudi ostale stranke tako konstruktivno delovale. Mi nismo vztrajali pri svoji kandidatki, pripravljeni smo se bili umakniti," je dejal.

Erjavca, ki je sicer tudi zunanji minister v odhodu, na seji vlade ni bilo. Je pa poslanec DeSUS Franc Jurša za STA ocenil, da je vladna odločitev, da v Bruselj pošlje več kandidatov za evropskega komisarja, pričakovana, ni pa dobra. Vsekakor bi bilo najboljše, da bi se o kandidatu uskladili, poudarja.

Sramotna bitka za mesto evropskega komisarja: najverjetnejši je predlog dveh kandidatk

Alenka Bratušek še naprej sili na mesto evropskega komisarja. Virant je sejo vlade predčasno zapustil.

Vladna ekipa na seji razpravlja o predlogu kandidata ali liste kandidatov za evropskega komisarja. Možno je, da bo na listi več imen, morda le odhajajoča premierka Alenka Bratušek in evroposlanka Tanja Fajon, lahko pa, da bodo odločanje tudi prestavili. Med ministri so tudi ostra mnenja. Gregor Virant pravi, da vse skupaj meji na zlorabo oblasti.

Ministrov stranke DeSUS, tudi predsednika stranke Karla Erjavca, ki se je omenjal med kandidati za evropskega komisarja, na seji ni.

Minister za notranje zadeve v odhodu Gregor Virant meni, da bi bila sramota za vlado in državo, če bi premierka samo sebe predlagala za komisarko in bila tudi izbrana. Sramota je po njegovem mnenju tudi to, da se nismo sposobni dogovoriti za enega kandidata ali kandidatko in da se ignorira volja stranke SMC, ki je zmagala na volitvah v DZ. SMC predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika, ki pa soglasja ne želi dati, če bi bil le eden od predlaganih kandidatov.

Virant tako ne bo podprl liste kandidatov za komisarja.

Virant tudi ne želi špekulirati, ali je premierka vse skupaj načrtovala že dlje časa, je pa po njegovem mnenju cela zgodba zelo neprijetna, neokusna, gre za konflikt interesov, "sosledje ravnanj, ki že meji na zlorabo oblasti".

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo ne razume, zakaj se s predlogom tako mudi, glede na to, da Evropski svet ni sprejel nobenega datuma, do katerega bi bilo treba poslati predloge za komisarja. Slovenija ima po njegovem mnenju vsaj še do 15. avgusta čas, da zadevo še bolj preuči in predlaga enega ter kompetentnega kandidata ali kandidatko. Tako se bo zavzel za preložitev odločanja o tem, če bodo potekali pogovori in bi lahko prišli do enega kandidata.

Predsednik SD Dejan Židan pričakuje, da bo premierka na seji vlade pojasnila, kaj se je dogajalo v zadnjih dveh dneh, ali je morda že prišlo do kompromisnega predloga za komisarja. Tanja Fajon, ki jo predlaga SD, po Židanovih besedah uživa podporo v Evropskem parlamentu in če bo predlagana, ima realne možnosti za to, da bo izbrana za komisarko.

Po Židanovih besedah bi bilo najlaže, če bi danes imeli usklajen predlog na mizi. Če enega predloga ni, imajo možnost, da ne odločajo danes. Druga možnost pa je, da pošljejo v Bruselj več kandidatov, kar pa je po Židanovem mnenju manj slaba odločitev kot prva.

STA, L.K.

Štefanec priznava, da državni zbor nima pravne podlage za odvzem mandata Janezu Janši

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec meni, da državni zbor prave pravne podlage za odvzem mandata prvaku SDS Janezu Janši nima, čeprav pravi, da ni prav, ni etično in integritetno, da lahko pri nas nekdo kandidira in je izvoljen v državni zbor z bremenom pravnomočne kazenske obsodbe.

Kot je dejal, mu je popolnoma vseeno, za katero sodbo gre in za koga gre, trenutno je pač aktualen primer Janše, ki na Dobu prestaja dveletno zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria, a je bil kljub temu izvoljen za poslanca. A kandidiranje za poslansko funkcijo z bremenom pravnomočne obsodbe ni etično in integritetno. Ob tem je opozoril, da je za številna druga delovna mesta v državni upravi pogoj nekaznovanost.

Štefanec je spomnil tudi na eno od stališč prejšnjega senata KPK, v katerem so opozorili na pomanjkljivost veljavne zakonodaje, ki ne zagotavlja prenehanja funkcije zaradi pravnomočne obsodbe. Odpoklic z javne funkcije je sicer eden izmed ukrepov, ki jih je odhajajoča vlada zapisala v akcijski načrt, a posledica tega mora biti vidna v spremembi zakonodaje, pravi.

A danes tega še ni, zato obstajajo številna pravna mnenja, ki govorijo tako ali drugače. "Absolutno pa ni treba meriti te zadeve z nobenimi pravnimi merili, ampak je treba reči: z vidika morale, etike, integritete poslanca to ni prav," še poudarja Štefanec.

Pri vprašanju, ali državni zbor lahko odvzame mandat Janši, pa bi bil, kot pravi, zelo previden. Zdi se mu celo, da za to nima prave pravne podlage, saj to nikjer v zakonu ne piše. Meni pa, da bi moral biti Janša tisti, ki bi z vidika svoje integritete in etike "premislil in se odločil tako, kot večina javnosti od njega pričakuje".

Želi biti Potočnik edini kandidat za evropskega komisarja?Sedanji evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik je danes sporočil, da ne želi biti na seznamu z več kandidati za novega evropskega komisarja, če se bo slovenska vlada morda odločila za tak korak. Kot je sporočil, ne daje soglasja za imenovanje.

V sporočilu za javnost, ki so ga poslali iz njegove tiskovne službe, je Potočnik podprl prizadevanja prihodnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za "čim večje število usposobljenih ženskih kandidatk" iz držav članic.

"Presenečajo pa me nekatere navedbe, ki so se v zadnjih dneh pojavile v slovenskih medijih. Pri imenovanju predsednika Evropske komisije je bil pomemben dejavnik odločitve izid evropskih parlamentarnih volitev in pričakoval bi, da bo tudi pri izbiri slovenskega kandidata oziroma kandidatke odločala vladna koalicija strank izvoljenih na nedavnih volitvah," je poudaril Potočnik.

Pri tem se je še enkrat zahvalil stranki Mira Cerarja SMC za zaupanje, ko ga je podprla, da bi ostal na komisarskem položaju. "Z izkušnjami, ki sem jih pridobil v preteklosti, želim še naprej pomagati Evropski uniji in Sloveniji, predvsem pri graditvi trajnostnega razvoja, ki je in mora biti naša skupna prihodnost," je še zapisal v sporočilu za javnost.

Danes se sicer izteka rok, ki ga je Juncker dal državam za posredovanje imena ali imen njihovih kandidatov za prihodnje evropske komisarje. Odhajajoča slovenska vlada pod vodstvom Alenke Bratušek naj bi to po neuradnih informacijah storila še danes.

Glede na dosedanje - sicer neuradne informacije - bi vlada v Bruselj lahko poslala seznam s štirimi imeni: Bratuškovo, evropsko poslanko iz vrst SD Tanjo Fajon, prvakom DeSUS Karlom Erjavcem in Potočnikom. Slednji pa na takem seznamu očitno ne želi biti.

Peterle: NSi ne želi biti okrasek na neki strukturiEvroposlanec NSi Lojze Peterle meni, da dogajanje glede evropskega komisarja, povezano še s koalicijskimi pogajanji, kaže tudi na to, kako utegne delovati nova vlada. V osnutku koalicijske pogodbe ne vidi tistega, s čimer bi se NSi lahko dovolj identificirala, da bi vstopila v tako vlado. "NSi ne želi biti okrasek na neki strukturi," pravi Peterle.

Evropski poslanec je v izjavi novinarjem danes ocenil, da s pogovori okoli predloga za komisarskega kandidata v Sloveniji zapuščamo meje resne politike.

V sredo je STA neuradno izvedela, da naj bi si novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na mestu evropske komisarke želel premierko v odhodu Alenko Bratušek. Peterle je danes dejal, da Junckerja pozna že več kot 20 let in ne verjame, da bi se on ali njegova pisarna "igrala na tak način".

A hkrati, kot pravi, "ne more trditi, da je šlo za spin". Po njegovih besedah so sicer stave in želje velike, a se "v Bruslju to dela na drugačen način".

Ni pa konkretno odgovoril, ali bi podprl Bratuškovo, če bi bila predlagana za evropsko komisarko. Predvsem bi podprl, kot je dejal, dogovor kriterijev za imenovanje kandidata. Za to je bil po Peterletovem mnenju čas že pred evropskimi volitvami, primernega kandidata ali kandidatko pa bi lahko predlagali teden po njih.

Upokojencem s pokojnino do 622 evrov bodo izplačali letni dodatekZavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo upokojencem, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, danes izplačal letni dodatek za letos skupaj z julijskimi pokojninami. Prejemnikov letnega dodatka bo predvidoma nekaj več kot 397.700.

Med prejemniki letnega dodatka, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, bo približno 378.000 upokojencev, medtem ko je vseh upokojencev iz obveznega zavarovanja po podatkih za junij približno 609.200. Poleg upokojencev bo letni dodatek prejelo tudi približno 19.600 prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso zaposleni. Za izplačilo dodatka bodo v zavodu namenili nekaj manj kot 85,4 milijona evrov.

Letni dodatek bo tako kot lani izplačan v treh različnih višinah. Prejemniki pokojnin v višini do 414 evrov bodo dobili malenkost manj kot 368 evrov, tisti s pokojnino v višini od 414,01 evra do 518 evrov skoraj 224 evrov, tisti s pokojnino v višini od 518,01 evra do 622 evrov pa 166 evrov.

Najnižji letni dodatek bo predvidoma prejelo nekaj več kot 113.800 upravičencev, srednjega nekaj več kot 117.700 upravičencev in najvišjega nekaj več kot 166.100 upravičencev. Zpiz pri tem poudarja, da bo letni dodatek več kot 76.900 upravičencem izplačal v sorazmernem delu. Tudi njihova pokojnina je namreč odmerjena v sorazmernem delu z upoštevanjem pokojninske dobe, pridobljene v tujini.

RTV Slovenija in STA odgovarjata glede Odbora 2014Pred dnevi smo se zaradi zelo skopega in selektivnega poročanja slovenskih medijev o aktivnostih Odbora 2014 obrnili zlasti na dve instituciji, ki sta plačani direktno od davkoplačevalcev, to je na RTV Slovenija in na Slovensko tiskovno agencijo.

Služba za odnose z javnostmi na RTV Slovenija nam je poslala odgovore glede omenjenega vprašanja tako s strani radijskega kot televizijskega informativnega programa. Objavljamo najprej odziv nacionalnega radia: »Na Radiu Slovenija smo do sedaj in bomo tudi v prihodnje spremljali vse pomembnejše dejavnosti Odbora 2014, prav tako smo in bomo v skladu s profesionalnimi standardi, kot so objektivnost, nepristranskost in verodostojnost, povzemali in posredovali temeljna sporočila, zahteve, dogodke in dileme v zvezi s prestajanjem kazni predsednika SDS.« In še odziv TV Slovenija: »V zadnjem mesecu smo v osrednjih informativnih oddajah (Dnevnik, Odmevi) na TV Slovenija poročanju o delu Odbora 2014 namenili veliko programskega časa in večkrat ponovili njihove zahteve po takojšnji odločitvi Vrhovnega sodišča, da odpravi prestajanje zaporne kazni za Janeza Janšo. Vse pomembnejše aktivnosti Odbora bomo v skladu z novinarskimi standardi spremljali še naprej.« O tem, ali to drži, presodite sami.

Odzvali so se tudi na informacijskem servisu STA, kjer pravijo, da o aktivnostih Odbora 2014 seveda precej pogosto in obširno poročajo, »vse naše vesti pa so z naročniškim geslom dostopne v servisu STA«. Kot pravijo, pogosto niso dobili sporočil in obvestil s strani Odbora 2014. S strani slednjega pravijo, da sicer obvestila za javnost in objavljene govore redno pošiljajo medijskim hišam. Kljub temu pa je vsaj po oceni uredništva Demokracije le tu in tam zaslediti kakšno novico o Odboru 2014.

C. R.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)