V Sloveniji martinovo s številnimi dogodki; previdno na cestah!

  • Napisal  STA, G. B.
Mošt se spremeni v vino... Mošt se spremeni v vino... Foto: Wikipedia

Za vinogradnike in ostale ljubitelje žlahtne kapljice bo ta konec tedna v znamenju njihovega osrednjega praznika, martinovega, ki v vseh vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Osrednje in največje martinovanje bo tudi letos potekalo v Mariboru, kjer bi se lahko zbralo tudi do 20.000 ljudi.

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev.

Večina martinovega dogajanja je letos zgoščena na današnji dan, saj je tokrat praznik prav na soboto. Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, ki se bo tudi v letošnji že 34. izvedbi začelo natanko ob 11. uri in 11 minut. Tudi tokratna prireditev na Trgu Leona Štuklja bo zagotovo privabila široko množico, zbrane bo tako kot lani zabaval ansambel Gadi, ki se mu bodo pridružili tudi Čuki.

Dogodek organizatorji obogatijo s prihodom vinskih kraljic, bračev in folkloristov, kmečkih žena ter splavarjev in predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se tako na simbolni način zahvalijo jeseni.

Veliko martinovanje bo potekalo tudi v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju, ki ga bodo ob 10. uri odprli z martinovo tržnico. Tamkajšnji dogodek je vedno povezan z začetkom priprav na tradicionalno, prihodnje leto že 58. Kurentovanje, saj je ta praznik pri njih znan tudi kot "mali fašenk". Slovesno odprtje z imenovanjem nove vinske kraljice se bo začelo ob 11. uri, po županovi zdravici ob 15. uri pa bodo zbrane zabavali Poskočni muzikanti.

V slovenski prestolnici bodo danes v sklopu 15. Martinovanja po uspešni izvedbi poletne različice danes še drugo soboto zapored dogodek obeležili z vinskimi potmi, kjer se bo predstavilo okoli 70 ponudnikov vrhunskega slovenskega vina in odlične kulinarike.

Prireditev v središču Ljubljane se je sicer letos iz tradicionalnih lokacij, kot so Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje in Mestni trg, razširila na Prešernov trg in izbrane ljubljanske ulice v bližini, in sicer Miklošičevo, Trubarjevo in Nazorjevo. Kot poudarjajo organizatorji, bodo tako skupaj tvorile povezano celoto prireditve.

Večje ali manjše martinove prireditve bodo danes in konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije. Med drugim bo v Ormožu tradicionalna martinova tržnica in martinovanje, številna martinovanja bodo tudi v Halozah, Slovenskih Konjicah in Laškem.

V Prekmurju bo danes potekal tradicionalni Martinov pohod iz Martjancev oz. Moravskih Toplic, podobno bo v nedeljo tudi v Lendavi. Martinovanju bosta danes tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni.

Na Primorskem velja omeniti Martinovanje na Krasu, ki bo na več prizoriščih povezala vinarsko tradicijo Krasa s pristno kraško kulinariko, kulturo, športom in zabavo. Letošnja izvedba ostaja zvesto povezovanju ponudnikov ob kraški vinski cesti, letošnje število vključenih je rekordno, saj jih bo skupaj več kot sto.

Številne manjše prireditve bodo na Vipavskem, pestro pa bo tudi na Obali, kjer bo najbolj tradicionalna prireditev v Marezigah. Tudi družba Vinakoper v svojem šotoru v Kopru znova gosti številne popularne slovenske in tuje glasbenike.

Na Dolenjskem bo popoldne martinovanje potekalo v Novem mestu in ponekod v Beli krajini, že tradicionalni vinarski praznik v Semiču pa bo potekal naslednji konec tedna. Tudi na Gorenjskem, kjer vinarstvo ni ravno doma, bo ta in naslednji konec tedna znova potekala Vinska pot v rovih pod starim Kranjem.

Ob tem pa velja opozorilo policistov, da vinjeni ljudje za volanom nimajo kaj početi. Policija bo tudi letos v času martinovih dogodkov izvajala poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, zato je bolje in ceneje, predvsem pa bolj varno, v primeru odhoda na praznovanje izbrati sredstva javnega prevoza, taksije ali alternativne načine vračanja z zabav.

Martinovo - dan za goske, mlince, zelje in seveda vino

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača skozi vse leto. Po statističnih podatkih Sursa smo ga v letu 2015 povprečno popili vsak 43 litrov, od tega dobri dve tretjini belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto med državami EU. Pred nami so le Luksemburžani s 50 in Portugalci z 48 litri popitega vina. Najslabši pivci vina so sicer Poljaki, ki ga letno spijejo le kaka dva litra, kar je desetkrat manj od evropskega povprečja.

Kot še ob martinovem sporočajo iz Sursa, na današnji dan rojstni dan v Sloveniji praznuje natančno 200 Martinov, sicer pa je v naši državi skupaj 8969 moških z imenom Martin, to ime je na 25. mestu po pogostosti med vsemi moškimi imeni, in 7503 žensk z imenom Martina, s čimer so na 26. mestu med vsemi ženskimi imeni. Na martinovo letos sicer v Sloveniji rojstni dan praznuje 5571 ljudi.

Med zanimivostmi velja omeniti, da beseda vino izhaja iz latinskega izraza vinum, s katerim so takrat poimenovali vino in trto, v Mezopotamiji pa so že nekaj tisoč let pred našim štetjem za pojma vino in življenje uporabljali enak znak.

"Svet' Martin nar'di iz mošta vin", pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, s se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z "gaganjem".

Slovenski vinogradniki so lani pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Še vedno močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino, ki ga je skoraj 70 odstotkov. Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni, kljub temu pa še vedno nekaj več vina uvozimo kot izvozimo.

Največ vina Slovenija uvozi iz Italije, Makedonije in Madžarske, lani za okoli 14 milijonov evrov, največ pa ga izvozi v Italijo, ZDA in Avstrijo, lani za okoli 13 milijonov evrov. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, do lani za skoraj desetkrat.

Ker je te dni na mizah precej perutninskega mesa, je zanimiv podatek Sursa, da je bilo lani tega predelanega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe z njim v Sloveniji 107-odstotna, vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kilogramov.

Ob goskah, račkah, puranu ali piščancu za martina vedno postrežemo tudi mlince, ki so jih slovenska podjetja lani prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma okoli 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja.

Sicer pa je večina slovenskih vinarjev še vedno butičnih v primerjavi z globalnim trgom, saj so njihovi vinogradi v več kot 91 odstotkih leta 2015 merili manj kot hektar. Jih je pa vse več, ki pridelujejo vse bolj kakovostno vino, o čemer priča tudi podatek o rasti cene kakovostnih vin v Sloveniji.

Medtem ko je bilo potrebno še leta 2006 za steklenico odšteti v povprečju 1,92 evra, je cena lani narasla že na 3,05 evra. Cene so sicer v teh desetih letih nihale, najvišja so bila leta 2013, ko je litrska steklenica v povprečju stala 3,35 evra.

V času martinovanj tudi Zavod Varna pot z akcijo za zmanjšanje števila opitih voznikov

Pred nami je čas martinovanj, z vidika prometne varnosti pa tudi eno od bolj kritičnih obdobji v letu. Zato v Zavodu Varna pot danes pripravljajo preventivno akcijo Čista nula, čista vest, s katero želijo predvsem mlade voznike opomniti, da cesta ne odpušča prevelikih napak ter da brezglavo ravnanje, zabava in alkohol ne sodijo v promet.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se zavod s svojo akcijo priključuje vseslovenski akciji policije in ministrstva za zdravje Slovenija piha 0,0, katere namen je zmanjšati število opitih in omamljenih voznikov, obenem pa nagraditi tiste, ki spoštujejo pravila in za volan ne sedejo pod vplivom substanc.

Aktivnosti v okviru akcije Čista nula, čista vest bodo sprva potekale v popoldanskih urah na cilju pohoda od Litije do Čateža med 12. in 15. uro ter v centru Ljubljane od 14. do 16. ure. V večernih oziroma nočnih urah se bodo predstavniki zavoda usmerili na Martinovanje na Ptuju, in sicer od 21. ure dalje. Mobilne patrulje pa bodo v Novem mestu, Mariboru, Celju in Kranju.

Pri svojih aktivnostih bodo mlade voznike spodbujali, da ne pijejo alkohola. Poleg tega bodo vabili na preizkus alkoholiziranosti. Tiste, ki bodo imeli rezultat 0,0 bodo tudi simbolično nagradili. V primeru, da test pokaže opitost, moderator opozori na nevarnosti in zakonska določila ter voznika spodbudi, da ne vozi in naj uporabi drugo prevozno sredstvo.

Aktivnosti v okviru vseslovenske akcije Slovenija piha 0,0 pa bodo usmerjene v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Policisti bodo poleg vožnje pod vplivom alkohola preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi.

V noči na nedeljo bodo med drugim policisti na območju Policijske uprave Maribor izvedli obsežen poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov po metodologiji Promil. Policisti policijske postaje Velenje pa bodo danes skupaj s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu velenjske občine v preddverju tamkajšnje glasbene šole izvedli preventivno akcijo o varnosti v prometu.

V prvi polovici letošnjega leta so alkoholizirani udeleženci povzročili 763 prometnih nesreč, od tega 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 66 s hudimi telesnimi poškodbami. V istem obdobju je življenje izgubilo 16 mladih oseb, starih od 16 do 34 let, 76 se jih je huje, 1218 pa lažje poškodovalo, so sporočili iz zavoda.

nazaj na vrh