Štajerski raziskovalci raziskujejo hrano iz pradavnine

  • Napisal  B.S.
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: pixabay.com

Raziskovalci iz slovenske in avstrijske Štajerske s skupnimi močmi raziskujejo prvobitne rastlinske in živalske vrste ter njihovo uporabo v prehrani na obeh straneh meje, da bi tako spodbudili kmetovalce k njihovi ponovni vpeljavi v regionalno kmetijstvo in kulinariko. Nenazadnje lahko to tudi obogati turistično ponudbo teh krajev.

Gre za sodelovanje v okviru mednarodnega projekta PalaeoDiversiStyria (Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega sveta), ki je bil odobren v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg v obdobju 2014-2020, poroča Sta.

Med partnerji so na slovenski strani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Univerza v Mariboru in Občina Hoče - Slivnica, na avstrijski strani pa vodilni partner Univerzalni muzej Joanneum iz Gradca, Univerza v Gradcu in Občina Grossklein. Za celoten projekt so pridobili nekaj več kot 1,1 milijona evrov evropskih sredstev, kar predstavlja 85 odstotkov vrednosti celotnega projekta.

Izbira partnerjev ni naključje, ne le zaradi številnih skupnih projektov v preteklih letih. "Prostora vzhodne Slovenije in južne avstrijske Štajerske sta si glede na naravne danosti, kot so geološka osnova, sestava tal in klimatski pogoji, zelo podobna. To je vplivalo tudi na podoben družbeni in kulturni razvoj regije, številne sorodnosti pa prepoznavamo tudi pri zagotavljanju prehranske oskrbe v preteklosti," je za STA pojasnil vodja projekta pri ZVKDS Matija Črešnar.

V okviru triletnega projekta PaleoDiversiStyria bodo najprej poskušali identificirati rastlinske in živalske vrste, ki so nekoč uspevale na tem območju, ter ugotoviti, kako so se uporabljale v prehranske namene. Nato jih bodo poskušali ponovno oživiti v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, veliko zanimanja zanje pa so že pokazali tudi okoliški kmetje. Kasneje bodo z ugotovitvami med drugim seznanili turistične ponudnike ter jim tako ponudili možnost, da te jedi "iz pradavnine" ponudijo gostom.

To področje se sicer v današnjem času po besedah Črešnarja spopada z dvema velikima izzivoma. Zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje je zmanjšana proizvodnja tradicionalnih starih sort kultiviranih rastlin in z njo povezana biotska raznovrstnost. Razvoj razpoznavnih izdelkov, povezanih z identiteto regije, je obenem otežen zaradi preobilne ponudbe novih prehranskih izdelkov.

"Revitalizacija gojenja paleorastlin bo doprinesla k biotski raznovrstnosti kultiviranih rastlin, predvsem pa bo lokalnim proizvajalcem omogočila ponuditi nove turistične izdelke, ki bodo svojo identiteto gradili na lokalni arheološki dediščini. Ti izdelki bodo doprinesli k dvigu zavedanja o pomenu varstva arheološke dediščine, saj bo ta postala nosilec identitete turistične ponudbe," je prepričan.

Pri raziskovanju se bodo najprej osredotočili na arheološka najdišča, konkretno na mariborskem območju na Pivolo, časovno pa na obdobje od mlajše kamene dobe, ko so se ljudje začeli stalno naseljevati, do odkritja Novega sveta, ko so k nam začele prihajati nove kulturne rastline iz Severne Amerike. Raziskovali bodo tako rastline in živali, ki so jih ljudje gojili, kot tiste, ki so bile na razpolago v okolju.

Obujanje starodavnih rastlin in poudarjanje njihove prehrambene vrednosti je danes marketinško že zelo zanimivo, vendar pa ni nujno, da gre za resnično lokalne vrste. "S pomočjo strokovnjakov bomo poiskali stara, avtohtona žita s in izpod Pohorja ter raziskali, kakšno hrano so jedli na tem območju naši predniki, in jo ponudili domačinom in turistom," je nad projektom navdušen župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak.

B.S.

nazaj na vrh