Danes goduje sveti Miklavž, edini pravi decembrski dobrotnik

  • Napisal  G. B.
Miklavževanje na prostem - brez parkeljnov žal ne gre... Miklavževanje na prostem - brez parkeljnov žal ne gre... Foto: Matjaž Mravlja / Wikipedia

Sveti Miklavž, ki goduje danes, je prvi od decembrskih dobrotnikov, ki po izročilu obdaruje otroke, marsikje pa tudi odrasle. No, pravzaprav ni eden od treh, ampak je izvirni dobrotnik, kajti Božiček in Dedek Mraz sta pravzaprav le izpeljanki iz Miklavža. Božička namreč marsikdo imenuje »Santa Claus« ali pa »Santa«, kar je le drugo ime za Miklavža.

Izvirni Miklavž (oz. sv. Nikolaj, rojen okoli leta 270, umrl okoli leta 350) je bil v četrtem stoletju škof v Miri (danes Demra) v Mali Aziji. Udeležil se je nicejskega vesoljnega cerkvenega zbora. Njegovo češčenje se je zelo razširilo na Vzhodu in po desetem stoletju tudi na Zahodu. Današnji dan naj bi bil dan njegovega pogreba okoli leta 350. Miklavž se je v marsikatero kulturo uveljavil kot dobrotnik iz nebes, čeprav bi lahko podobno vlogo pripisali tudi sv. Martinu, ki sicer goduje 11. novembra, vendar pri nas velja za nekakšnega zavetnika vina. Marsikje god sv. Miklavža razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Bil pa je tudi velik borec za pravovernost – obstajajo številne umetniške upodobitve, kako Miklavž celo fizično napade krivoverca Arija na nicejskem koncilu.

Miklavž je sicer večini obdarovancev darila pustil ponoči, mnoge pa je obiskal že v torek, na predvečer svojega godu, ko je s spremstvom, angeli in parkeljni obiskal marsikatero mesto in hišo.Otroke je v teh dneh presenečal in obdaroval na številnih miklavževanjih, med drugim v Ljubljani in Mariboru. Marsikje so pripravili tudi Miklavžev sejem.

Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok sta postala javna prireditev med svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni je bila taka oblika miklavževanja zaradi komunističnega totalitarizma prepovedana, vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih pa je nadomestil iz Rusije uvoženi dedek Mraz, sicer izmišljeni lik. Na Zahodu se je sicer uveljavil že omenjeni Božiček, ki naj bi obdaroval otroke na božič. Vendar na Božič praznujemo Jezusovo rojstvo in bi morali pravzaprav mi prinašati darila Jezusu (dobra dela, naš trud, da se poboljšamo, molitve, itd.)  Božiček je praktično izmišljen lik, ki ni nikoli obstajal, marsikje je ime prevzel od sv. Miklavža (Santa Claus). Coca cola ga je zelo dobro uporabila za svoje komercialne namene in z njim dobro zasenčila pravi pomen božiča.

V 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času so v večjih mestih obvezen sestavni del decembrskih prireditev. No, dostikrat tudi tako, da z njegovih oblačil cenzurirajo križe in krščansko simboliko, da ne bi užalili muslimanov. Politična korektnost pač…

nazaj na vrh