Prikazovanje prispevkov po oznaki: Janez Janša

V reviji Demokracija: Predvolilna kampanja: začenja se odločilnih šest mesecev!

  • Objavljeno v Fokus

Kot trdijo poznavalci, bodo prihodnje parlamentarne volitve najbrž v prvi polovici junija 2018, a najverjetneje bodo že prej. Na to je mogoče sklepati glede na zaostrene razmere v sedanji vladni koaliciji in vladi, saj nekateri ministri že iščejo službe.

Se torej obetajo nove predčasne volitve? No, mogoče je seveda, da se vladna koalicija odloči skrajšati svoj mandat za kakšen mesec ali dva, tako da bi še pred poletnimi počitnicami dobili novo vlado. Spomnimo: na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 smo na volitve odšli šele 13. julija, tako rekoč v času poletnih dopustov. Postavlja pa se vprašanje, katera tema bo letos zaznamovala predvolilno kampanjo. Takrat je bila to Patria, volitve so bile v času, ko je bil predsednik SDS Janez Janša v zaporu. Bo tokrat o izidu volitev odločalo migrantsko vprašanje?

Nezakoniti migrant razdelil Slovenijo

Če bi sklepali po anketi agencije Parsifal (izvedena med 4. in 6. decembrom na vzorcu 729 anketirancev), se slovenska javnost za zdaj počuti relativno varno glede migrantov. Kar se tiče javnomnenjskih trendov glede odnosa do razvpitega sirijskega migranta Ahmada Šamija, se največ anketirancev (43 odstotkov) nagiba v smer, da je treba Šamija deportirati na Hrvaško, ker ni izpolnil pogojev za dodelitev azila. Nekaj manjši delež anketirancev (39,4 odstotka) trdi, da se je Šami dobro integriral, zato naj ga naša država sprejme. 17,6 odstotka anketirancev pa se glede tega ne more odločiti.

To kaže, da je slovenska javnost precej razdeljena glede vprašanja ta čas najbolj razvpitega migranta, tranzicijski levici pa se lahko smeji ob dejstvu, da je njena propaganda očitno uspela, saj so prepričali precejšen del Slovencev, da so zakoni in predpisi lahko zelo neživljenjski, torej jih je – moralno gledano – dovoljeno prekršiti in migranta obdržati v Sloveniji ne glede na odločitev sodišč.

Nenavadno, kajti v primeru Patria so se nasprotno zaklinjali, da je treba sklepe sodišč spoštovati, prav tako njihovo avtoriteto. Pozabili pa so, da je predsednik SDS Janez Janša sklep sodišča spoštoval (ne glede na nestrinjanje) in odšel na prestajanje zaporne kazni, medtem ko botri migranta Šamija prisegajo na nespoštovanje sodišč, s čimer dejansko rušijo vladavino prava. Kot smo že zapisali: gre za pravniški banditizem in rokovnjaštvo, ki se mu je pridružil še poskus spremembe ustave zaradi laicističnih kapric. Temu velja dodati tudi neuspešne poskuse premierja Mira Cerarja, da bi enostransko vsilil izvrševanje odločbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško.

No, glede moralne drže pa se premierju za zdaj ni treba bati, da bi večina javnosti podprla ustavno obtožbo proti njemu – po anketi Parsifala kar 47 odstotkov anketirancev ustavne obtožbe ne podpira, podpira pa jo 32 odstotkov anketirancev. Težko je reči, kaj najbolj vpliva na takšen rezultat – morda to, da slovenska javnost ne razume čisto dobro, kaj pomeni institut ustavne obtožbe, ki je bil doslej uporabljen le enkrat, in to pred dvajsetimi leti. Prav tako bi težko pritrdili tezi, da je slovenska javnost razumela in dobro sprejela Cerarjeva pojasnila, zakaj lahko ignorirajo odločbe sodišč glede deportacije Ahmada Šamija. Morda pa je ravno takšen javnomnenjski odziv dokaz, da je bila afera s Šamijem podtaknjena.

Zbegana slovenska javnost se očitno niti ne zaveda, koliko proračunskega denarja je bilo porabljenega za omenjenega brivca oz. frizerja iz Sirije. Morda pa bo streznitev prišla takrat, ko se bodo razmere v zvezi z migranti začele zaostrovati tudi v Sloveniji. V primeru nedavnega poskusa umora z nožem v Savljah se je namreč pokazalo, da je bil storilec migrant iz Eritreje, izvor storilca je priznal celo časopis Dnevnik.

Če je glede oblastnih zlorab večina Slovencev precej »vsegliharska«, pa bo morala prav ta večina dobro premisliti, koga bo podpirala, ko bo tudi na slovenskih tleh prišlo do terorističnega napada, ko bo škoda že povzročena. Strokovnjaki za mednarodno politiko namreč opozarjajo, da aktivnost Islamske države še ni končana, njena baza se seli v Afganistan, v prihodnjih mesecih pa bi lahko precej džihadistov prišlo prek schengenske meje v samo srce EU, kar lahko pomeni še večje tveganje za zahrbtne teroristične napade. Še posebej bo to postalo aktualno, če se bo zaradi prihoda socialistov na oblast v Makedoniji sprostila grško-makedonska meja in se bo balkanska migrantska pot znova odprla.

SDS ostaja na prvem mestu

Kaj pa podpora sedanji vladi? Slednje večina anketirancev (54,4 odstotka) ne podpira, podpira pa jo 34,8 odstotka, dobra tretjina torej. V primerjavi s prvim merjenjem javnega mnenja je vlada največjo podporo dosegla avgusta letos, ko jo je podpiralo 38 odstotkov anketirancev, sedaj pa je njena podpora konstantna in ostaja na meji ene tretjine. Zanimivo, da njena podpora nikdar ni presegla polovice, razen morda v začetku mandata.

No, nekaj več pa pojasnjujejo namerjeni odstotki posamičnim strankam. Upoštevajoč neopredeljene glasove bi prvo mesto dosegla SDS s skoraj 17 odstotki, sledijo SD, DeSUS, SMC, Levica, SNS, NSi, SLS, Stranka Alenke Bratušek (Zavezništvo), Nova ljudska stranka, Glas za otroke in družine ter Združena levica – Demokratična stranka dela. Za nobeno od naštetih strank bi se odločilo 2,8 odstotka anketirancev, skoraj 19 odstotkov anketirancev pa se ne more odločiti, katero stranko bi podprli. 14,3 odstotka anketirancev pa meni, da ne bi podprli nobene stranke, medtem ko jih 8,4 odstotka meni, da ne bi šli na volitve. To pomeni, da je skupni delež neopredeljenih volivcev še vedno visok in presega 40 odstotkov.

30.09.2017 seja konference SD o programskem dokumentu Samozavest za Slovenijo 14

Zato pa poglejmo, kakšni bi bili odstotki podpore, če bi bile volitve v tem trenutku, brez upoštevanja neopredeljenih volivcev. Na prvem mestu je SDS s 30,4 odstotka, druga je SD, ki za njo zaostaja za dobrih deset odstotnih točk (20,1 odstotka). Presenetljivo je na tretjem mestu DeSUS (11,8 odstotka), medtem ko je vladajoča SMC zdrsnila na četrto mesto (11,5 odstotka) – njen zaostanek za DeSUS je sicer minimalen, a dovolj velik razlog, da Karl Erjavec poveča pritiske na Cerarja in izsiljuje rešitve, ki bodo prinesle še ugodnejši izid za upokojensko stranko. Na še vedno zelo solidnem petem mestu je Levica (8,6 odstotka). Med strankami, ki bi še ujele parlamentarni prag, sta še Jelinčičeva SNS (5,2 odstotka) in NSi (4,4 odstotka). Žal pa tokrat ankete precej slabo kažejo SLS (2,8 odstotka), Novi ljudski stranki (1,7 odstotka) ter Glasu za otroke in družine (0,9 odstotka).

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Preberite več...

Janez Janša: Pred nami prihodnost, ki si je ne pustimo vzeti. In dokler bom dihal, se bom za to boril!

  • Objavljeno v Fokus

Po vsem, kar ga je doletelo, pa še vedno vztraja na svoji poti. Moč mu dajejo družina in podpora ljudi, ki imajo hrbtenico in so že mnogo prestali v življenju. Ključen motiv Janeza Janše za njegovo vztrajnost je to, da ga jezi dejstvo, da se Slovence skuša narediti apatične, nesamozavestne, da se skuša uničiti ta energija, ki je končno dosegla, da smo se osamosvojili, da smo premagali peto najmočnejšo vojsko v Evropi, da smo dosegli mednarodno priznanje pa so še šest mesecev vsi trdili, da Slovenije nikoli ne bodo priznali. Predsednik SDS Janez Janša je bil v nedeljo, 19. novembra 2017, gost oddaje Intervju na Televiziji Slovenija. Z njim se je pogovarjal dr. Jože Možina.

Preberite več...