Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašniceParlamentarni odbor za obrambo je obrambnega ministra Aleša Hojsa pozval, naj razveljavi preimenovanje vojašnice Franca Rozmana Staneta. Hojs, ki takšnega poziva ni dolžan upoštevati, pa je že napovedal, da tega ne bo storil.

Za sklep, naj Hojs razveljavi odredbo o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka ter po tem padlem pripadniku Teritorialne obrambe poimenuje katero drugo vojašnico, je glasovalo sedem, proti pa pet članov odbora. Za so glasovali v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS, nasprotovali pa v SDS in NSi. Hkrati je večina članov odbora ministrstvo za obrambo pozvala, naj pri pripravi novega zakona o obrambi predlaga tudi ustrezne rešitve glede imenovanja vojašnic, ki bodo imele širše soglasje.

Razpravo o preimenovanju vojašnic so zahtevali poslanci SD. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber, izražajo spoštovanje padlim med osamosvojitveno vojno, a menijo, da je v primeru vojašnice Franca Rozmana Staneta prišlo do nepotrebnega preimenovanja, saj Rozman Stane simbolizira oborožen odpor v drugi svetovni vojni.

Veber ob tem opozarja, da želja po samostojni državi sega tudi v čas druge svetovne vojne, ter poudarja, da "moramo imeti pred očmi vsa dejstva, ki so pripeljala do tega, da imamo danes samostojno državo". Če v drugi svetovni vojni ne bi zmagala zavezniška stran, bi namreč imela danes Slovenija povsem drugo podobo.

V SD so zato predlagali sklep, s katerim bi obrambnega ministra pozvali, naj preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta razveljavi in po Edvardu Peperku, po katerem jo je poimenoval, poimenuje neko drugo vojašnico, ki nosi krajevno ime.


Hojs poziva ni dolžan upoštevati

Takšnemu sklepu je nasprotoval minister Hojs, ki je še pred odločanjem poslancev napovedal, da ga ne bo upošteval, saj bi bilo to skrajno neprimerno in nekorektno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora.

Hojs sicer, kot je dejal, ni pričakoval, da bo preimenovanje lahko vzbudilo takšne reakcije. Poudarja, da visoko ceni prispevek borcev NOB, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država". Poleg tega pa se po Francu Rozmanu Stanetu v Sloveniji imenuje cela kopica objektov, po padlih teritorialcih pa ne.

Pojasnil je, da njegova odločitev o preimenovanju vojašnic ni bila povezana z dogajanjem okoli državne proslave, pač pa se mu je praznik zdel primeren dan, da se na simboličen način spomnimo na padle teritorialce. Po njegovih besedah je vojašnice preimenoval po "lokacijskem principu", torej je preimenoval tiste, v bližini katerih so padli pripadniki TO.


Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašnice

Nesoglasja tudi med koalicijskimi strankami


Ministru so pritrdil v koalicijskih SDS in NSi, medtem ko so se v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS strinjali predlogom, da Hojsa pozovejo k razveljavitvi preimenovanja. V razpravi so sicer drug drugemu očitali odpiranje ideoloških tem.

Poslanec SDS Robert Hrovat je denimo takšno odločitev obrambnega ministra pričakoval že dlje časa, saj je "država Slovenija nastala le enkrat". Opozoril je, da je obeležij Franca Rozmana Staneta veliko, obeležja Edvada Poperka pa nobenega.

Matej Tonin (NSi) pa meni, da je današnja seja popolnoma nepotrebna in se zlorablja za ideološko obračunavanje. Ob številnih obeležjih borcem NOB je prav, da se obeleži tudi padle v vojni za Slovenijo, pravi Tonin, ki opozarja, da "nehajmo slikati zgodovino črno-belo".

V Pozitivni Sloveniji po drugi strani opozarjajo, da je ravno Hojs s svojo odločitvijo sprožil ideološke razprave. Kot je dejala Melita Župevc, jih je s tem prisilil, da izbirajo med "junaki in junaki", med "zgodovino in zgodovino". Poslanka dodaja, da pri sedanji vladi ne verjame več v naključja.

Poslanka Državljanske liste Saša Kos pa ne razume, da Hojs primerja desetdnevno vojno za Slovenijo z drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo partizanske vojske, tudi Slovencev ne bi bilo, je dodala.

Jasmina Opec (SLS) pa se sicer strinja, da je treba obeležiti spomin na padle v vojni za Slovenijo, obžaluje pa, da se znova odpirajo ideološke razprave. Kot pravi, je odločitev ministra prišla ob napačnem času in "vzbuja občutke, ki razdvajajo".

Tudi Franc Jurša (DeSUS) bi si želel, da ne bi odpirali tem iz polpretekle zgodovine, saj to državi ni v korist. A po njegovih besedah se ni dalo zaobiti tega vprašanja. Poslanec še dodaja, da ne bi bilo toliko polemik, če se preimenovanje ne bi zgodilo ob sporni državni proslavi. Jurša sicer ne verjame, da ni "še kdo sodeloval pri tej odločitvi".


Preberite v današnji tiskani izdaji tednika Demokracija:


Mojca Peperko, žena padlega pripadnika Teritorialne obrambe Republike Slovenije Edvarda Peperka, ki je v bitki pri Trzinu žrtvoval svojo življenje za slovensko samostojnost: S poimenovnajem sem se strinjala

STA; P.J.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)