Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašniceParlamentarni odbor za obrambo je obrambnega ministra Aleša Hojsa pozval, naj razveljavi preimenovanje vojašnice Franca Rozmana Staneta. Hojs, ki takšnega poziva ni dolžan upoštevati, pa je že napovedal, da tega ne bo storil.

Za sklep, naj Hojs razveljavi odredbo o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka ter po tem padlem pripadniku Teritorialne obrambe poimenuje katero drugo vojašnico, je glasovalo sedem, proti pa pet članov odbora. Za so glasovali v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS, nasprotovali pa v SDS in NSi. Hkrati je večina članov odbora ministrstvo za obrambo pozvala, naj pri pripravi novega zakona o obrambi predlaga tudi ustrezne rešitve glede imenovanja vojašnic, ki bodo imele širše soglasje.

Razpravo o preimenovanju vojašnic so zahtevali poslanci SD. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber, izražajo spoštovanje padlim med osamosvojitveno vojno, a menijo, da je v primeru vojašnice Franca Rozmana Staneta prišlo do nepotrebnega preimenovanja, saj Rozman Stane simbolizira oborožen odpor v drugi svetovni vojni.

Veber ob tem opozarja, da želja po samostojni državi sega tudi v čas druge svetovne vojne, ter poudarja, da "moramo imeti pred očmi vsa dejstva, ki so pripeljala do tega, da imamo danes samostojno državo". Če v drugi svetovni vojni ne bi zmagala zavezniška stran, bi namreč imela danes Slovenija povsem drugo podobo.

V SD so zato predlagali sklep, s katerim bi obrambnega ministra pozvali, naj preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta razveljavi in po Edvardu Peperku, po katerem jo je poimenoval, poimenuje neko drugo vojašnico, ki nosi krajevno ime.


Hojs poziva ni dolžan upoštevati

Takšnemu sklepu je nasprotoval minister Hojs, ki je še pred odločanjem poslancev napovedal, da ga ne bo upošteval, saj bi bilo to skrajno neprimerno in nekorektno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora.

Hojs sicer, kot je dejal, ni pričakoval, da bo preimenovanje lahko vzbudilo takšne reakcije. Poudarja, da visoko ceni prispevek borcev NOB, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država". Poleg tega pa se po Francu Rozmanu Stanetu v Sloveniji imenuje cela kopica objektov, po padlih teritorialcih pa ne.

Pojasnil je, da njegova odločitev o preimenovanju vojašnic ni bila povezana z dogajanjem okoli državne proslave, pač pa se mu je praznik zdel primeren dan, da se na simboličen način spomnimo na padle teritorialce. Po njegovih besedah je vojašnice preimenoval po "lokacijskem principu", torej je preimenoval tiste, v bližini katerih so padli pripadniki TO.


Hojs ne bo razveljavil odredbe o preimenovanju vojašnice

Nesoglasja tudi med koalicijskimi strankami


Ministru so pritrdil v koalicijskih SDS in NSi, medtem ko so se v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS strinjali predlogom, da Hojsa pozovejo k razveljavitvi preimenovanja. V razpravi so sicer drug drugemu očitali odpiranje ideoloških tem.

Poslanec SDS Robert Hrovat je denimo takšno odločitev obrambnega ministra pričakoval že dlje časa, saj je "država Slovenija nastala le enkrat". Opozoril je, da je obeležij Franca Rozmana Staneta veliko, obeležja Edvada Poperka pa nobenega.

Matej Tonin (NSi) pa meni, da je današnja seja popolnoma nepotrebna in se zlorablja za ideološko obračunavanje. Ob številnih obeležjih borcem NOB je prav, da se obeleži tudi padle v vojni za Slovenijo, pravi Tonin, ki opozarja, da "nehajmo slikati zgodovino črno-belo".

V Pozitivni Sloveniji po drugi strani opozarjajo, da je ravno Hojs s svojo odločitvijo sprožil ideološke razprave. Kot je dejala Melita Župevc, jih je s tem prisilil, da izbirajo med "junaki in junaki", med "zgodovino in zgodovino". Poslanka dodaja, da pri sedanji vladi ne verjame več v naključja.

Poslanka Državljanske liste Saša Kos pa ne razume, da Hojs primerja desetdnevno vojno za Slovenijo z drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo partizanske vojske, tudi Slovencev ne bi bilo, je dodala.

Jasmina Opec (SLS) pa se sicer strinja, da je treba obeležiti spomin na padle v vojni za Slovenijo, obžaluje pa, da se znova odpirajo ideološke razprave. Kot pravi, je odločitev ministra prišla ob napačnem času in "vzbuja občutke, ki razdvajajo".

Tudi Franc Jurša (DeSUS) bi si želel, da ne bi odpirali tem iz polpretekle zgodovine, saj to državi ni v korist. A po njegovih besedah se ni dalo zaobiti tega vprašanja. Poslanec še dodaja, da ne bi bilo toliko polemik, če se preimenovanje ne bi zgodilo ob sporni državni proslavi. Jurša sicer ne verjame, da ni "še kdo sodeloval pri tej odločitvi".


Preberite v današnji tiskani izdaji tednika Demokracija:


Mojca Peperko, žena padlega pripadnika Teritorialne obrambe Republike Slovenije Edvarda Peperka, ki je v bitki pri Trzinu žrtvoval svojo življenje za slovensko samostojnost: S poimenovnajem sem se strinjala

STA; P.J.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)