Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Janša: Referendum na to temo financ bi za državo lahko pomenil usoden udarecPotrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni, je pa razmeroma velika stopnja soglasja glede sprememb referendumskih pravil, tako da bo ta postopek tekel naprej, je po sestanku predsednikov strank v četrtek zvečer pojasnil premier Janez Janša. Policijske sindikate je tudi pozval, naj umaknejo vloženo referendumsko pobudo.

 

 

 


Da potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ni, se je nakazovalo že nekaj časa, je po sestanku v državnem zboru dejal Janša. Pri tem je spomnil, da se odnos do fiskalnega pakta, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spreminja tudi drugod po Evropi.

V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je predsednik vlade pojasnil, da je prišlo do razmeroma velikega soglasja zbranih predsednikov strank, tako da se bo ta postopek nadaljeval. Po njegovih besedah bodo skušali ustrezne rešitve pripraviti strokovnjaki v okviru parlamentarne ustavne komisije.

Premier je poudaril, da so se vsi predsedniki strank strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Na mizi je bil tudi predlog, da na referendum ne bi mogle nobene rešitve, ki bi lahko omejevale človekove pravice in svoboščine, čemur prav tako ni nihče nasprotoval.

Zbrani so se po Janševih besedah strinjali tudi, da bi se lahko referendum o sprejetih zakonih razpisalo na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko danes tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta. Referendum o sprejetih zakonih bi lahko razpisal tudi državni zbor z večino svojih glasov, "če želi dodatno legitimnost temu, kar je sprejel", je pojasnil.

V zvezi z uvedbo kvoruma so bila mnenja deljena. Pri tem so bili različni tudi predlogi glede praga, ob kakšni volilni udeležbi bi bil referendum veljaven. Kot najvišji prag je bila predlagana 40-odstotna udeležba, je dejal premier.

Postopkovno je nadaljnje korake pri spreminjanju referendumske zakonodaje pojasnil Virant. Kot je dejal, so se dogovorili, da se zdaj najprej pripravi neformalni predlog, ki ga bi nato uskladili in skupaj vložili v zakonodajni postopek. Omenjeni predlog bo do ponedeljka, kot je dejal, pripravil sam.

Janša pa je povedal še, da je na sestanku prišlo do izraza tudi enotno stališče vseh, da današnja referendumska pobuda obeh policijskih sindikatov za zadržanje zakona za uravnoteženje javnih financ ni na mestu. Dodal je, da bi referendum na to temo lahko za državo pomenil usoden udarec.

"Računamo na to, da bo ta pobuda umaknjena. Upam, da gre za nesporazum. Da to vse skupaj ne bo bistveno zavleklo uveljavitve tega zakona," je pozval premier in opozoril na nevarnost vnovične rasti obrestnih mer na slovenske obveznice.

Ob tem je pojasnil, da se bodo predstavniki vlade in sindikatov na to temo srečali že v petek, da pa vlada nima veliko manevrskega prostora in se z njimi ne more pogajati izven okvirov, za katere se je dogovorila s preostalimi sindikati.

Izjavo po sestanku je dal še predsednik SD Borut Pahor, ki je bil, kot pravi, pobudnik za spremembo referendumske zakonodaje. Dogovor o tem je pozdravil, saj ocenjuje, da zdajšnja referendumska zakonodaja predstavlja sistemsko blokado države za reformne posege.

Glede fiskalnega pravila pa je dejal, da upa, da bodo zdaj, ko bodo uredili referendumsko področje, tisti, ki so ocenjevali, da bo omenjeno pravilo služilo kot obvod za referendume, spremenili svoje stališče in bodo pravilu bolj naklonjeni

STA, M. B.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji