Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Zver na predsedniških volitvah računa na podporo širšega volilnega telesaKandidat za predsednika republike Milan Zver na volitvah ne računa le na podporo političnih strank, ampak širšega volilnega telesa, ki ne bo omejeno le na desno sredino, zato napoveduje združevalen pristop. Zvera podpirata tudi Barbara Brezigar in France Cukjati, ki prav tako poudarjata, da bo, če bo izvoljen, predsednik vseh državljanov.

Zver je na današnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da bo na predsedniških volitvah kandidat SDS, podpira pa ga tudi NSi. A na volitvah ne namerava računati le na podporo političnih strank, saj je to premalo za zmago, zato pričakuje podporo veliko širšega volilnega telesa, ki ne bo omejeno na desno sredino. Kot napoveduje, namerava to doseči s stikom z ljudmi in "kampanjo od vrat do vrat".

Po Zverovih besedah ima predsednik republike v našem političnem sistemu kar dovolj pristojnosti in možnosti za vpliv s svojo moralno avtoriteto. S svojim državniškim pristopom želi na tej funkciji prispevati, da bi Slovenija postala povezovalna, združujoča in prijazna do vseh državljanov. Napoveduje še, da si bo prizadeval, da "slovenski prihodnosti damo nove viže, malo več duše, motivacije in spodbude". Glede kandidature nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja pa pravi, da si jo je želel iz "taktičnih razlogov". Ker bosta na levi sredini dva močna kandidata, je to zanj namreč ugodna situacije, ugotavlja Zver. Pod Zverovo kandidaturo bo prvopodpisana državna sekretarka na notranjem ministrstvu in nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar. Kot je dejala na današnji novinarski konferenci, bomo na volitvah predsednika republike odločali, kdo bo državo prihodnjih pet let predstavljal v svetu in kdo nas bo povezoval navznoter. Po njenih besedah je namreč naloga predsednika, da "doseže tisto stopnjo enotnosti, ki bo dajala možnost pobude vsem".

Milan Zver je po njenem mnenju človek odprtega duha in srčne kulture, ki povezuje in gleda na ljudi brez predsodkov. "Svojega mandata ne bo gradil na predsodkih in razkolu, ampak na združevanju," je še poudarila Brezigarjeva. Tudi po mnenju nekdanjega predsednika parlamenta Franceta Cukjatija Zver odgovarja željam vseh volivcev, ne samo desnosredinskih. Kot poudarja, na predsedniških volitvah izbiramo človeka, njegove sposobnosti in srčno kulturo. Glede tega Slovenija doslej "ni imela ravno mnogo sreče", je prepričan. Po dosedanjih volitvah se je namreč po njegovem mnenju izkazalo, da predsedniki niso uveljavljali napovedi o združevanju, ampak so delovali celo nasprotno. Poleg tega se Zver po njegovih besedah ne bo "spuščal v zaigran konflikt recimo s Katoliško cerkvijo ali vodstvom lastne stranke, da bi dobil tudi levosredinske volivce". Zver bo po njegovi oceni tudi vnesel v politiko več solidarnosti, poštenosti in človečnosti.

STA, A.M.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji