Gejevski lobiji gredo naprej - v (rdeči) srednji vek

Sreda, 06 Junij 2012 16:52

4 Komentarjev

Na dan, ko je bil v Kočevju za novega predsednika SD ustoličen Igor Lukšič, tudi t. i. LGBT (lezbično-gejevsko-biseksualne-transseksualne) organizacije niso počivale. V Ljubljani so tako uprizorile letošnjo Parado ponosa, na kateri znova ni manjkalo parol, ki so izražale predvsem veliko užaljenosti zaradi na referendumu zavrnjenega družinskega zakonika.

Nič čudnega torej, da so si organizatorji za geslo izbrali »Naprej v srednji vek«, češ da se Slovenija na področju človekovih pravic vrača v preteklost. Toda v ozračju, kjer prevladujejo (negativna) čustva namesto razume, se je pač težko iti dialog. Kdor je poslušal medijska poročila s te mavrične maškarade, je lahko hitro dobil vtis, da imamo v naši državi in nasploh po svetu zelo priročne razredne sovražnike in grešne kozle, ki so vedno vsega krivi, ki preganjajo šibke in so nasploh »ta grdi«. Pardon, »ta črni«. Da, uganili ste – glavni sovražnik je Katoliška Cerkev, kdo pa drug.

Ko katoliški laiki niso več »ovce«

Toda vendarle je mogoče opaziti tudi nek napredek. Gejevski aktivisti se vse bolj jasno zavedajo, da Cerkev ni zgolj kler, čeprav ima bojda odločujočo vlogo (no, ta je vedno manjša, to kažejo tudi zadnji dogodki). Čeprav mnogi družboslovci iz istega ideološkega gnezda »optimistično« napovedujejo, da ljudje vedno bolj mislimo s svojo glavo in bo zato moč Cerkve kmalu povsem izkoreninjena, pa se nato hitro vrnejo na izhodiščno točko in s prstom pokažejo na krivca za kakšen neuspel projekt, pa naj bo to referendum o oplojevanju samskih žensk ali o družinskem zakoniku. Ne glede na vse pa je jasno, da so tudi katoliški laiki zmožni trezne presoje in se znajo tudi organizirati – in verjetno je prav to tisto, kar gejevske aktiviste najbolj boli.

A to še ni vse. Če so gejevski lobiji na kaj občutljivi, potem je to podiranje mitov, ki jih gradijo v družbi. Namreč o tem, da je homoseksualnost nekaj povsem naravnega in normalnega. Ko se je pred nedavnim v Postojni na škofijskem srečanju mladih pojavil nekdanji (!), da, celo ozdravljeni homoseksualec, ki je sedaj poročen (z žensko seveda), so aktivisti zagnali vik in krik. In seveda pritisnili na ustanovo, ki je za to srečanje posodila prostore. Seveda pa dogodka niso mogli več preprečiti, saj je v zadnjem trenutku prišlo do rezervnega scenarija, da je bilo srečanje prestavljeno v župnijske prostore, kamor pa dolga roka LGBT-lobija pač ne seže.

Slovenski »deja vu«

Seveda je bilo mogoče pričakovati, da bo zaradi vseh teh dogodkov kmalu sledilo maščevanje. In to se je tudi zgodilo, kar je na svoji koži občutil zavod Iskreni.net z organizacijo festivala družin na Rogli. Za takšen dogodek so seveda potrebni tudi pokrovitelji. In tu se je začela borba, saj so aktivisti LGTB-lobija začeli pritiskati na sponzorje, češ naj umaknejo podporo in zahtevajo že podarjena sredstva nazaj, češ da s tem podpirajo organizacijo, ki krši človekove pravice in širi homofobijo. Kdor ne bo ubogal, ga bo doletela posebna medijska obdelava. Skratka, poslužili so se totalitarnega diskurza in pritiskov z grožnjami, kar sicer močno spominja na pritiske na podjetja, češ da ne smejo oglaševati v določenih medijih. Zgodba, ki jo v Sloveniji že dobro poznamo. Vse »že videno«. In Bogu hvala je tudi vodstvo zavoda Iskreni.net pokazalo odločnost. Nothing´s gonna stop us now!*

Mimikrija kot način delovanja

Pisatelj Drago Jančar je leta 1994 v eseju »Egiptovski lonci mesa« omenjal tudi »novi totalitarizem«, ki lahko kaže prijazen obraz kot Berlusconi. In na čem temelji novi totalitarizem? Temelji na mimikriji, torej pojavu v živalskem svetu, ko se živo bitje nekako »potuhne«, da bi izgledalo povsem nenevarno, nato pa udari po plenu. Pred nekaj leti je nekoliko razvpit sociolog religije dr. Marjan Smrke ta pojem prenesel na področje religij, češ da je RKC (katoliška Cerkev) tista, ki »oponaša model osebka, ki je krivično obravnavan, to potencira do skrajnosti in vztrajno ponavlja, računajoč na to, da bo s tem pridobila določene družbene koristi«. Očitno pa se tovrsten družbeni vzorec najbolj vneto pojavlja prav pri LGBT-lobijih – istospolno populacijo (tudi aktiviste) je treba prikazati kot družbeno skupino, ki jo ogrožajo razni črni (klerofašistični) volkovi, jo ponižujejo, diskriminirajo, preganjajo, blatijo, medtem ko oni nikomur nič nočejo, razen tega, da zase zahtevajo osnovne pravice. No, v primeru škofijskega srečanja mladih v Postojni ter festivala družin na Rogli se je pokazalo, da se svizec že zavil čokolado, vrag pa odnesel šalo – »zatiranci« so udarili na vso moč. Kaj si o njihovi »strpni nestrpnosti« misli javnost, pa je že drugo vprašanje. Vsekakor pa tisti, ki tako radi govorijo v srednjem veku, v njem dejansko tudi živijo. V rdečem srednjem veku namreč.

Gašper Blažič

*Nič nas ne more ustaviti!