V fokusu

Uredi

število kratkih člankov:

število povezav:

Kategorije prispevkov lahko spremenite v spodnjem seznamu. Povlecite rubriko v spodnji del, če želite da je prikazana nižje na spletni strani. :

  • V fokusu
Shrani
Cancel
POVRNI

Le odkrito spoprijemanje s preteklostjo nas l

Image - Le odkrito spoprijemanje s preteklostjo nas l

Nobena država na svetu ne bi dovolila omalovaževanja lastnih simbolov

Torek, 22 April 2014

Ameriški podpredsednik danes v Ukrajini

Image - Ameriški podpredsednik danes v Ukrajini

Ameriški podpredsednik Joe Biden danes začenja svoj uradni obisk v Ukr

Torek, 22 April 2014

Dr. Ivan Bele: V primeru Patrie gre pri Janši

Image - Dr. Ivan Bele: V primeru Patrie gre pri Janši

Objavljamo nekaj vprašanj in odgovorov iz intervjuja z dr. Ivanom Bele

Torek, 22 April 2014

Banke po Čuferjevem mnenju potrebujejo upravl

Image - Banke po Čuferjevem mnenju potrebujejo upravl

Slovenske banke po mnenju ministra za finance Uroša Čuferja ta trenute

Sreda, 16 April 2014

V fokusu

Le odkrito spoprijemanje s preteklostjo nas lahko vodi k spravi in sožitjuNobena država na svetu ne bi dovolila omalovaževanja lastnih simbolov kot so grb, zastava in himna s paradiranjem in poveličevanjem simbolov, ki so pripadali prejšnji totalitarni državi. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora postavljajo vprašanja ministrom in ministricam. Poslanka SDS Eva Irgl je na ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta naslovila vprašanje v zvezi z njegovim odnosom do obujanja in poveličevanja totalitarnih simbolov, med njimi komunizma. V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister. Evropska ljudska stranka je pred časom s podporo vseh njenih članic sprejela resolucijo, v kateri izraža skrb nad razmerami v Sloveniji. Opozarja tudi na potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu ter poziva k hitremu sprejetju učinkovitih zakonov lustracije v vseh državah članicah, ki tega še niso storile. Verjetno se boste strinjali z menoj, da Slovenija žal ni opravila potrebnih družbeno političnih sprememb, takrat, ko je bila za to največja možna priložnosti. Res je, prišli smo iz enopartijskega sistema v večstrankarskega. Žal pa je na različnih nivojih mentaliteta ostala popolnoma ista.

Zaradi tega imamo danes tudi zelo velike posledice, težke posledice na vseh področjih. Ob ekonomsko gospodarski krizi se ves čas soočamo tudi s krizo vrednot, ki se kaže tudi v obujanju in poveličevanju totalitarnih simbolov, v nepravičnem pravosodju in vse prevečkrat tudi v nespoštovanju osnovnih civilizacijskih norm, kamor sodita tudi pieteta do umrlih in obsodba zločinov.

Dr. Ivan Bele: V primeru Patrie gre pri Janši za konstrukt brez dejstev in dokazovObjavljamo nekaj vprašanj in odgovorov iz intervjuja z dr. Ivanom Beletom, ki bo objavljen v četrtkovi Demokraciji. Ivan Bele je diplomiral leta 1960 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral pa leta 1970 na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je opravlja sodniško službo. Junija 1994 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo na temo Blanketne norme v kazenskem pravu in bil v decembru 1994 na Univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja znanosti. Do leta 1995, ko se je zaposlil kot visokošolski učitelj, je delal v pravosodju. Že leta 1980 je začel s poučevanjem kazenskega materialnega prava na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Po celoviti vključitvi v univerzitetni pouk je bil najprej nosilec kazenskopravnih predmetov na novi Visoki šoli za policijsko-varnostne vede v Ljubljani, pridruženi članici Univerze v Ljubljani, in njeni naslednici Fakulteti za varstvoslovje v Ljubljani, članici Univerze v Mariboru. Zatem je bil kot izredni profesor vodja katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Z iztekom leta 2010 se je tamkaj kot dekan upokojil, še naprej pa predava kot izredni profesor in sodeluje pri izvajanju podiplomskega študija na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze na Reki. Med drugim je avtor knjižnih izdaj komentarjev Kazenskega zakonika - splošni del, Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Zakona o prekrških ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava.

Novinar, ki bi se osamosvojil od osamosvojiteljevSramota. Na naslovnici aprilske revije Moja Slovenija, osrednji reviji za Slovence zunaj meja domovine, promovirajo ultralevičarskega novinarja Dela Boštjana Videmška. Omenjena »brezplačna« revija Moja Slovenija je prvenstveno namenjena Slovencem, ki živijo zunaj slovenskih meja. Plačujemo jo davkoplačevalci prek javnega razpisa Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mojo Slovenijo izdaja podjetje O MEDIA, d. o. o., ki ga vodi direktor Edvard Vrtačnik. Izvršilna urednica je njegova žena Karolina Vrtačnik, v svetu revije pa sedijo, kot je zapisano v kolofonu, Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar. Pri tem je treba opozoriti, da je od leta 2005 revijo izdajala založba Otroci, d. o. o., ki pa je zaradi likvidnostnih težav poniknila. A glej ga, zlomka. Isti direktor Edvard Vrtačnik vodi sedaj podjetje O MEDIA, d. o. o., izdajatelja »brezplačne« osrednje revije za Slovence zunaj meja domovine. A kot kaže, to nikogar ne moti. Ne moti niti to, da ima omenjeno podjetje slab finančni izkaz za leto 2012, saj znaša finančna izguba 14.294 evrov ob 6.875 evrov prihodkov. Mimogrede, prvo pogodbo z založbo Otroci, d. o. o., je na presenečenje vseh leta 2005 podpisal tedanji državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič.

Če pustimo finančne mahinacije ob strani, saj bi se s tem morali ukvarjati pristojni organi, pa so odgovorni pri reviji šokirali z naslovnico, na kateri se pojavi portret ultralevičarskega novinarja Dela Boštjana Videmška. Pričakovali bi, da si bomo pogovor z njim prebrali v reviji. A ni tako. Naslovnica je le napovednik za posebno izdajo Moje Slovenije. Od kod lastnikom denar za posebno izdajo, se sprašujemo, in kakšno politiko vodijo odgovorni, ki Slovence zunaj meja domovine zastrupljajo z mislimi nekoga, ki je ob zadnjem državnem prazniku dnevu samostojnosti na Twitterju zapisal: »Samostojnost=osamosvojitev od osamosvojiteljev Osama.«

Ameriški podpredsednikJoe Biden danes v UkrajiniAmeriški podpredsednik Joe Biden danes začenja svoj uradni obisk v Ukrajini, kjer se bo med drugim srečal z začasnim ukrajinskim vodstvom in mu zagotovil nadaljevanje ameriške podpore v soočanju s proruskim uporom na vzhodu države.

Na njegovem dnevnem redu so danes srečanja z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinovom, premierom Arsenijem Jacenjukom in poslanci.

Med ključnimi temami današnjih pogovorov bodo zagotovo najnovejša dogajanja na vzhodu Ukrajine, kjer je stanje vse bolj napeto kljub mednarodnemu dogovoru, ki so ga prejšnji teden v Ženevi sprejele ZDA, Rusija, Ukrajina in EU za umiritev razmer.

Med drugim je kljub velikonočnemu premirju, v času katerega so ukrajinske vladne sile prenehale z akcijami proti proruskim separatistom, ki zasedajo vladna poslopja v več mestih na vzhodu, v mestu Slavjansk prišlo do strelskega obračuna, ki je zahteval več smrtnih žrtev.

  Bernard Brščič: Slovenska bolezen in volilni sistemSlovenija se po letu 2008 nikakor ne more izkopati iz objema splošnega družbenega nazadovanja. Simptomi tega so najbolj vidni na področju gospodarstva. Tako je po zadnjih podatkih Eurostata slovenski BDP leta 2013 znašal samo 91 odstotkov BDP tistega iz leta 2008.

V petih letih nam je uspelo vrednost v državi proizvedenih dobrin in storitev ter s tem posledično dohodkov proizvodnih dejavnikov zmanjšati skoraj za desetino. Samo dve državi Evropske unije sta še slabši, Grčija in Hrvaška. Še leta 2008 je naš BDP na prebivalca znašal 91 odstotkov povprečja EU, v letošnjem letu bo padel na 79 odstotkov.

Vox populi: Podpora vladi Alenke Bratušek najnižja doslejPodpora vladi je najnižja doslej; da vlada delo opravlja uspešno, meni 20,9 odstotka sodelujočih v anketi Vox populi, ki jo je za POP TV in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia. Kot neuspešno pa delo vlade ocenjuje 73,6 odstotka anketirancev. Med strankami ima največ podpore SD, med politiki pa je najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor.

Z odgovorom "Ne vem" je na vprašanje o podpori vladi odgovorilo 5,5 odstotka vprašanih. Marca je delo vlade kot neuspešno ocenilo 68,3 odstotka vprašanih.

Spet cenzura dokumentarnega filma Maska Demokracije?V kinu Komuna so v torek premierno predvajali dokumentarni film Maska demokracije, ki govori o neuspeli tranziciji v Sloveniji. Pod film, ki je v minulih dneh sprožil nekatere polemike, sta se podpisala režiser Igor Prodnik in producent Tomislav Cegnar, v kinematografih pa ga bodo predvajali od četrtka. Film, dolg 50 minut, govori o Sloveniji kot prvi nekdanji jugoslovanski republiki, ki je postala članica Nata in EU ter pokazala zadostno gospodarsko trdnost za vstop v območje evra. Kot taka je bila v mnogih pogledih zgled drugim podobnim državam, a je šlo, kot je zapisano v predstavitvi filma, pri prehodu iz komunističnega režima v demokracijo nekaj zelo narobe.

Lulik: Naš glavni cilj je slovenski nacionalni kulturni programMatjaž Lulik se je po končanem študiju filozofije zaposlil na področju knjižničarstva. Danes dela na Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer se poleg urejanja rokopisnega gradiva ukvarja s pripravo razstav. Je predsednik območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velike Lašče-Škofljica-Ig-Brezovica, predsednik Kulturnega foruma SDS in podpredsednik strokovnega sveta Odbora za kulturo SDS.

Pogovarjava se v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ni samo javna ustanova nacionalnega pomena, pač pa je tudi v monumentalni Plečnikovi zgradbi. Že pred leti je bilo rečeno, da se bo univerzitetni del preselil v novo stavbo. Se bo to sploh kdaj zgodilo?
Nova stavba bi stala približno toliko kot štiri kilometre avtoceste in pol ali ena tretjina razvpitih Stožic. Po mojem mnenju bi bilo projekt mogoče izpeljati, če bi obstajala politična volja. V medijih smo lahko zasledili že več predlogov glede arhitekturne rešitve nove stavbe, narejenih je bilo več študij, a nobena še ni bila uresničena. Za te namene je bilo porabljenega veliko denarja, a stari načrt je bil že toliko star, da ga je povozil čas. Vmes smo bili priče tudi pravniški napaki, ko je bil del zemljišča že odkupljen, a ga mestna občina ni vpisala v zemljiško knjigo. V mislih imam podjetje Angora, ki je šlo v stečaj, in to je bil le eden od problemov. Projekt biroja Bevk Perović arhitekti se mi zdi korektna rešitev, ki bi omogočila izvedbo zastavljenega knjižničnega programa, a dokler ni uresničena, je to le lep načrt na papirju.

Papež v vigiliji vernike pozval, naj se vrnejo h koreninam verePapež Frančišek je v soboto zvečer v velikonočni vigiliji v baziliki svetega Petra v Vatikanu katoličane pozval, naj ponovno odkrijejo korenine svoje vere. Kot je dejal, je "velika noč nekaj lepega, je iskanje nove energije pri koreninah vere," poročajo tuje tiskovne agencije.

Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Med sobotno vigilijo oziroma bedenjem obnovijo svojo vero, škofje in duhovniki pa odraslim podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

Tudi papež Frančišek je zakramente podelil desetim ljudem, starim od sedem do 58 let, iz Italije, Belorusije, Senegala, Libanona in Francije.

Bazilika svetega Petra je bila ob začetku slovesnosti, ko je vanjo vstopil papež, zatemnjena, nato pa so simbolično zasvetile luči.

V pridigi je papež vernike pozval, naj "se vrnejo v Galilejo", kraj, kjer je Jezus srečal svoje prve učence. "Za vsakogar od nas na začetku poti z Jezusom obstaja Galileja. Vrniti se v Galilejo pomeni črpati novo energijo iz izvira vere in krščanskih izkušenj," je dejal.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)