Pasica
Pasica

V fokusu

Uredi

število kratkih člankov:

število povezav:

Kategorije prispevkov lahko spremenite v spodnjem seznamu. Povlecite rubriko v spodnji del, če želite da je prikazana nižje na spletni strani. :

  • V fokusu
Shrani
Cancel
POVRNI

Cenzurirani dokumentarec leta Maska demokraci

Image - Cenzurirani dokumentarec leta Maska demokraci

Maska demokracije je dokumentarni film, v katerem so predstavljena dej

Četrtek, 17 April 2014

Dr. Damir Črnčec: Ukrajina na prelomu

Image - Dr. Damir Črnčec: Ukrajina na prelomu

Scenarij je napisan. Razširjenemu ruskemu parlamentu, Dumi, ga je v sv

Četrtek, 17 April 2014

Goričani: Komu je potrebna žaljiva ideološka

Image - Goričani: Komu je  potrebna žaljiva ideološka

"Poveličevanje komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca re

Četrtek, 17 April 2014

Banke po Čuferjevem mnenju potrebujejo upravl

Image - Banke po Čuferjevem mnenju potrebujejo upravl

Slovenske banke po mnenju ministra za finance Uroša Čuferja ta trenute

Sreda, 16 April 2014

V fokusu

Cenzurirani dokumentarec leta Maska demokracije v slovenskih kinematografihMaska demokracije je dokumentarni film, v katerem so predstavljena dejstva, ki so nam jih zamolčali Milan Kučan, Igor Šoltes, Anton Rop, Danilo Türk, Drago Kos in drugi akterji slovenske tranzicije. 

Da film Maska demokracije upravičuje svoj naslov, dokazuje tudi cenzura vladajočih lakajev, ki so preprečili predvajanje filma na Planet TV, ki ga je brez vsakršnih pojasnil umaknila s sporeda. Pri zakulisnih igricah naj bi bila sodelovala celo predsednica vlade Alenka Bratušek, saj naj bi se bila na tiho sešla z menedžerji grških lastnikov omenjene televizije in jih prepričala, da bi prikaz filma razjezil pomembne oglaševalce.

 

Predfilm si oglejte tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=dkJ_uIBnATU

 

Kakšna čustva žali film, da je doživel cenzuro oblastnikov in njihovih lakajev?

Škandalozno, če vemo, da smo del demokratične Evrope in da se podobne filmske cenzure dogajajo daleč stran od nas − v deželah arabskega sveta, kjer so filmski cenzorji nedavno prepovedali predvajanje biblijske zgodbe Noe Darrna Aronofskega, češ da je vsak takšen film v nasprotju z vero in s temelji šeriatskega prava ter odvrača čustva vernikov.

In kakšna čustva žali dokumentarni film Maska demokracije, da je doživel cenzuro oblastnikov in njihovih lakajev?

 

Igor Prodnik: Rdeča nit filma je neprestana diskreditacija Janeza Janše s strani privilegirancev

O filmu Maska demokracije smo se pogovarjali z njegovim režiserjem Igorjem Prodnikom.

Dr. Damir Črnčec: Ukrajina na prelomuScenarij je napisan. Razširjenemu ruskemu parlamentu, Dumi, ga je v svojem dolgem, kompleksnem nagovoru podal ruski predsednik Vladimir Putin. Putin je 18. marca 2014 ob vključitvi Krima v Rusijo po nelegalni in nelegitimni agresiji na Ukrajino zelo jasno tudi povedal, kaj si misli o izgubi ruskih ozemelj v današnji Ukrajini.

»Po revoluciji so boljševiki zaradi številnih razlogov, Bog naj bo razsodnik, velike dele zgodovinskega juga Rusije dodali Republiki Ukrajini. To je bilo narejeno brez upoštevanja etnične strukture prebivalstva in danes so ta območja jugovzhod Ukrajine.« V svojem govoru je Putin z vidika Ukrajine postavil tudi končno stanje, cilj, h kateremu stremi. »Kijev je mati ruskih mest,« je dejal. Vse, kar spremljamo od takrat naprej, se dogaja v tem duhu, v duhu strategije scenarija iz govora.

 

 


Zdravljenje frustracij

Sedaj je verjetno tudi najbolj naivnim jasno, da se je Rusija odločila, da bo prihodnost zaznamovala z zdravljenjem svojih frustracij, frustracij nekdanje velesile. Frustracij, ki izhajajo iz tega, da je bila Rusija po drugi svetovni vojni ena od dveh velesil, po padcu berlinskega zidu in razpadu Varšavskega pakta pa je postala velika poraženka. Čustvena kategorija, kar frustracije nedvomno so, se opira na zelo jasen in preračunljiv geopolitični in geostrateški premislek. Ukrajina je žrtev takšnega dojemanja realnosti ruskega predsednika, nekdanjega komunista, agenta KGB, ki pod avreolo pravoslavja postaja simbol ruskega nacionalizma. Metamorfoznost komunistov, ki postanejo socialisti in nato nacionalisti, smo lahko spremljali v devetdesetih prejšnjega stoletja v najbolj tragični obliki pri nekdanjem srbskem predsedniku Miloševiću.


Krim – strateška točka
Nacionalistični vidik ruskega ravnanja v primeru Krima ima globoko racionalno razlago skozi geostrateško perspektivo. Krim je zgodovinski simbol, je pomorsko okno v svet in kot takšen strateška lokacija za rusko črnomorsko floto. Manj racionalna razlaga se ponuja v primeru ruskih aktivnosti za destabilizacijo vzhoda Ukrajine. Z geopolitičnega in geostrateškega vidika to ozemlje ni toliko pomembno, kot je bil Krim, razen če se je Rusija odločila in bo geopolitično ukrajinsko dilemo sklenila v celoti. Sklenila tako, da bo zahodni del Ukrajine odrezala od morja, Rusijo pa povezala z Moldavijo oz. njenim proruskim uporniškim delom Pridnestrjem. Ruske aktivnosti bi lahko imenovali tudi strategija »žabjih skokov«, kot se je imenovala zavezniška strategija osvajanja otokov v Tihem oceanu med drugo svetovno vojno. Ruski »žabji skoki« pomenijo, da z vsakim takšnim skokom v Ukrajino le-ta ostane brez kosa svojega ozemlja. Z ruske perspektive se tako odpravljajo zgodovinske krivice, z vidika mednarodnega prava pa je popolnoma jasno, da je tovrstno nezakonito ravnanje poseg v ukrajinsko ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost. Strategija žabjih skokov je nekaj, kar postaja zelo nevaren precedens v ruski okolici in iskreno skrbi vse njene sosede. Ruski žabji skok se začne s specialno vojno in po potrebi zavaruje z realno vojaško silo, ki je navzoča na rusko-ukrajinski meji.

Goričani: Komu je  potrebna žaljiva ideološka provokacija? "Poveličevanje komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga," je skupina 71 goriških javnih osebnosti ogorčena ob obnovi kamnitega napisa TITO na Sabotinu nad Novo Gorico, ki po njihovem predstavlja "poskus rehabilitacije titoizma". Pristojne organe pregona ter institucije pravne države pozivajo, da "ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu".

 

 

 

Izjavo 71 goriških javnih osebnosti v nadaljevanju objavljamo v celoti:

"Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov. Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju.
Iz medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev.

Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju totalitarizmov in njihovih vodij! Poveličevanje komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že tako razrahljano sožitje v slovenski naciji?

Metod Berlec: Vse za ohranitev oblasti Po padcu nepremičninskega zakona, interpelaciji o notranjem ministru in uvajanju novih davkov je jasno, da je vladna koalicija pred razpadom, saj tedensko dobiva nove klofute. Prejšnji teden je ustavno sodišče do dokončne odločitve zadržalo še izvrševanje odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli, piše v Demokraciji Metod Berlec.

Hkrati je zadržalo vsa referendumska opravila, kar pomeni, da referendum skoraj zagotovo ne bo potekal 4. maja, kot določa odlok. Odpira se možnost, da bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami 25. maja, lahko tudi pozneje.

Vladno agonijo lahko podaljša samo še preživitvena sla po oblasti in strah pred predčasnimi volitvami, ki se zajeda v vladajoče stranke. Nasprotja med PS, SD, DeSUS in DL so iz dneva v dan večja. Čedalje opaznejša je tudi razklanost znotraj PS.

 

 

Kot kaže, se bosta za mesto predsednika te stranke spopadla premierka Alenka Bratušek in njen ustanovitelj Zoran Janković. Izid spopada je nepredvidljiv, a po mnenju poznavalcev bo zadnji šef partije Milan Kučan še vedno edini resnični šef PS.

Zato postajajo tudi koalicijski partnerji največje vladne stranke previdnejši pri svojih odzivih. Po novem vsaj delno dopuščajo možnost, da vlada pod vodstvom Bratuškove obstane, tudi če vodenje PS prevzame Janković.

Fišer, Masleša in Pličanič v en glas: Izjavo IDU o Sloveniji zavračamoMednarodna demokratska zveza (IDU) je na zasedanju izvršilnega odbora minuli petek v Madridu sprejela izjavo, v kateri izraža zaskrbljenost nad stanjem v Sloveniji, posebej kar se tiče pravosodja.

Ker nas je zanimalo, kaj bo v zvezi z izjavo IDU o Sloveniji storilo slovensko pravosodje, smo novinarska vprašanja poslali najodgovornejšim na tem področju.

Tako smo za komentar prosili generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo ter ministra za pravosodje Senka Pličaniča. Omenjeni izjavo IDU o Sloveniji ocenjujejo kot neutemeljeno, jo zavračajo ali pa se v političen diskurz ne bodo vključevali.

 

 

 

IDU obsoja pristransko pravosodje, ki predstavlja zlorabo vladavine prava

IDU je v posebni izjavi o Sloveniji, ki jo je izvršilni odbor sprejel soglasno minuli petek, drugi dan srečanja v Madridu, in je objavljena na spletni strani IDU, zapisala, da se z zaskrbljenostjo seznanja s pripombami Evropske komisije glede nezadovoljivega stanja v slovenskem pravosodnem sistemu in potrebe po nadaljnjih reformah. Zveza ponovno potrjuje svoje prepričanje, da je močan, neodvisen pravosodni sistem bistven element vladavine prava in demokratične družbe. IDU tudi obsoja selektivno sodstvo kot žalitev vladavine prava. Podpira svojo članico, stranko SDS, in njena prizadevanja za krepitev vladavine prava in neodvisnost pravosodja. IDU poziva slovensko vlado in druge postkomunistične države, naj uzakonijo in izvedejo učinkovite lustracijske zakone.

IDU je sprejel tudi posebne izjave o Venezueli, Ukrajini in Gruziji. IDU tako obsoja agresijo na Ukrajino ter pričakuje odločne korake NATO pri sodelovanju z državami, ki jih agresija ogroža. Od oblasti v Venezueli IDU terja spoštovanje človekovih pravic in zaustavitev nasilja proti opoziciji. Gruzijsko vlado IDU opozarja pred uporabo dvojnih meril v sodstvu in poziva k spoštovanju vloge opozicije kot nujnega sestavnega dela demokratične ureditve.

 

Fišer: Izjavo IDU kot zveze političnih strank zavračamo

Ker nas je zanimalo, kaj bo v zvezi z izjavo IDU o Sloveniji storilo slovensko pravosodje, smo novinarska vprašanja poslali najodgovornejšim na tem področju. Tako smo za komentar prosili generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo ter ministra za pravosodje Senka Pličaniča. Omenjeni izjavo IDU o Sloveniji ocenjujejo kot neutemeljeno, jo zavračajo ali pa se v političen diskurz ne bodo vključevali.

Najostrejši odziv nam je poslal generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki pravi: »Vrhovno državno tožilstvo RS ocenjuje, da gre tudi v tem primeru, podobno se je zgodilo že novembra lani s strani ene od evropskih političnih strank, za nedopusten pritisk na slovenske pravosodne organe. Izjavo Mednarodne demokratske zveze kot zveze političnih strank zavračamo, ker postavlja politične cilje pred argumente za pravilno in zakonito sodno odločbo.«

Maska demokracije – eksorcizem proti postkomunističnemu imperiju zla Včeraj je bila v kinu Komuna v ožjem mestnem središču Ljubljane premierno predvajanje sedaj že razvpitega filma Maska demokracije, ki se prvotno ni smel pojaviti na Planet TV. Zato ne preseneča, da je bil dokumentarni film deležen velikega medijskega zanimanja. Po njegovem ogledu pa mi je bilo tudi jasno, zakaj v začetku tega meseca ni smel na spored oz. je bil umaknjen. Vedel sem tudi, da bo premieri sledil pravi stampedo diskvalifikacij. In nisem se motil. Že pogled na družabna omrežja (twitter, facebook) je bil dovolj, še bolj sporočilni pa so bili nekateri medijski zapisi, ki so tekmovali v nizkotnosti (denimo v Večeru, kjer se je recenzor filma spustil na nivo nekega strankarskega aparatčika tranzicijske levice). Nič o sami vsebini, pač pa vse skupaj »ad hominem«, kot smo to že vajeni.

Pravzaprav smo takšne odzive lahko pričakovali. Da je film neke vrste propaganda, je jasno, toda ali je zato kaj manj vreden kot denimo razvpiti dokumentarec »Resnica o Patrii«, ki je bil namenjen predvsem diskvalifikaciji (ter likvidaciji) točno določenih političnih subjektov v Sloveniji? In navsezadnje: glavni namen filma je na zgoščen način prikazati, kako v praksi izgleda nedokončana tranzicija. Njena glavna značilnost je predvsem v poskusu odstranitve Janeza Janše. Kar se doslej akterjem »antijanšizma« ni posrečilo. Zanje je verjetno najbolj obremenilno dejstvo, da se v filmih ne operira z neimenovanimi »strici iz ozadja«, pač pa so prikazani konkretni ljudje z imeni in priimki, od Milana Kučana, Danila Türka, Draga Kosa pa vse do ljudi iz pravosodja, kot sta denimo Branko Masleša in Zvonko Fišer. In seveda tudi vse povezave med njimi ter možni motivi, zakaj se jim zdi pomembno sodelovati, da pod pretvezo »neodvisnega« pravosodnega sistema iz politike odstranijo najbolj nevarne nasprotnike postkomunistične nomenklature, ki se je skozi devetdeseta leta nekoliko potuhnila, v zadnjih letih pa znova dviguje glavo. Slovenija, ki je bila še pred poldrugim desetletjem zgled uspešne tranzicijske države, je danes le še grdi raček znotraj EU. Za lepo masko se pač skriva grd obraz.

Dr. Milan Zver: O kaosu, kdo s kom ne bi in odgovornosti v politiki Če kdaj, potem moramo danes spoznati, da je slovenski politični sistem le še stroj za proizvodnjo politične nestabilnosti in neučinkovitosti. Govorjenje o »politični mavrici« in »romantičnem sodelovanju raznorodnih političnih subjektov« so le še prazne blodnje ljudi, ki so ideološko »prepričani«, ali tistih, ki so spoznali, da v političnem kaosu lažje uveljavljajo svoje zasebne interese.

Če državljani vsaj minimalno spremljajo politična dogajanja, dobijo občutek, da je slovenska politika nenehno v krizi, celo več, da smo tik pred popolnim razpadom sistema. In občutek jih ne vara. Že dolgo se ni mogoče ničesar dogovoriti, nihče več noče z nobenim sodelovati.

Še več, politično sodelovanje odpovedujejo tudi v prihodnje: Novakova je označila Janšo s takimi atributi, da bo morebitno sodelovanje težko upravičila; še bolj izključujoč je bil Bogovič. Virant, nadalje, ne bi šel z Jankovičem in še s kom, Lukšič ne z Virantom, Bratuškova ne z Jankovičem, Erjavec ne z ..., no, to pa je že odvisno od situacije.

Banke po Čuferjevem mnenju potrebujejo upravljalsko stabilnost Slovenske banke po mnenju ministra za finance Uroša Čuferja ta trenutek potrebujejo upravljalsko stabilnost, da lahko procese, ki so pred njimi, izvedejo do konca. "Najslabše bi bilo, da bi sedaj začeli menjati uprave eno po eno, ker bi znova prišli v nek krč, ko se nihče ne bi upal ničesar narediti," je poudaril.

Tako je ob robu današnje okrogle mize Združenja bank Slovenije (ZBS) z naslovom Perspektive evropskega in domačega bančništva odgovoril na vprašanje, ali po odstopu predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja, s katerim sta skupaj sedela za omizjem, podpira upravo te banke pod vodstvom Janka Medje.

"NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo aktivna. Velikokrat nastopa kot glavni upnik v upniških odborih in mislim, da gredo stari v tej smeri kar dobro," je delo uprave NLB ocenil finančni minister, ki je na okrogli mizi ocenil, da je kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank in njihovi kapitalski krepitvi dovolj.

Čufer je zavrnil provokacijo direktorja ZBS Arharja, da država namesto, da bi se umikala iz bank, te na novo podržavlja - pri čemer je imel po podržavljanju konec lanskega leta NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo, v mislih predviden vstop države v Banko Celje - ter da hiti z novo napovedano dokapitalizacijo.

Sindikalisti v podporo študentom pri nasprotovanju zakonu o visokem šolstvu Študentski protest proti sprejemu zakona o visokem šolstvu podpirajo tudi v več sindikatih, kjer ravno tako nasprotujejo predlogu ministrstva. Poleg zmanjševanja dostopnosti študija zaradi šolnin v sindikatih opozarjajo tudi na poslabšanje položaja zaposlenih v visokem šolstvu.

Marko Marinčič iz Visokošolskega sindikata Slovenije je kot edino pozitivno stvar v zakonskem predlogu, predstavljenem v torek, navedel to, da je izhodiščno leto za financiranje javnih univerz leto 2011. To je po njegovih besedah dosežek pogovorov o socialnem sporazumu, kjer pa so se prav tako zavzeli za dostopnost visokošolskega študija za vse. Slednje se, kot pravi, glede na zakonski predlog ne uresničuje.

Marinčič je pojasnil, da bo glede na zakonska določila lahko 40 od 100 študentov samoplačnikov. Minister sicer zanika, da se z zakonom uvajajo šolnine, a s tem hoče povedati samo, da ne bo prispeval nič drugega, kot da bo povečal obseg šolnin, je na novinarski konferenci tik pred začetkom študentskih protestov v Ljubljani dejal Marinčič.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)