Zakaj se nikoli več nismo vrnili na Mesec? Kritika človeštva, ki pol stoletja kasneje namesto k napredku stremi k samouničenju

  • Napisal  L. S./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Karikatura, ki obrazloži, zakaj s človeštvo ni več vrnilo na Luno. Ker namesto k napredku stremimo k samouničenju. Karikatura, ki obrazloži, zakaj s človeštvo ni več vrnilo na Luno. Ker namesto k napredku stremimo k samouničenju.

Pred 50 leti je Američan Neil Armstrong kot prvi človek stopil na površje Lune. Ta zgodovinski dogodek je imel pomembne posledice ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe.

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na edinem Zemljinem naravnem satelitu. Na misijo so na raketi Saturn 5 poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Armstronga sestavljala še Edwin Aldrin in Michael Collins. Do danes so edino ZDA uspešno pristale na Mesecu, takšnih poletov je bilo šest, zadnji decembra leta 1972. Mnogo je teorij, zakaj se potem človeštvo nikoli več ni vrnilo na Luno, saj je bil Armstrongov pristanek simbol napredka človeštva in podlaga za velike izzive za prihodnost. Karikatura, ki je te dni postala prava senzacija na socialnih omrežjih, odkrito namiguje, da zato, ker je od poznih 60. let človeštvo pravzaprav nazadovalo – in je na poti v samouničenje.

Karikatura avtorja Patcrosscartoons prikazuje ameriškega astronavta, ki se vrne na luno leta 2019, prvič po 47 letih. Tam ga v kravati čaka novinar liberalnega časopisa New York Times, ki ga zasuje s serijo provokativnih vprašanj. “Zakaj na tej misiji ni nobene ženske? Je vaša obleka bela zato, ker ste rasist? Zakaj ste rekli (mankind) človeštvo? Ali ima vesoljsko plovilo tudi kakšno stranišče za transspolne osebe,” bruha iz novinarja. Karikatura zgovorno priča o tem, kako se je človeštvo v 50 letih spremenilo in kakšne teme, zahvaljujoč predominantni levičarski ideologiji v šolah in medijih, danes prevladujejo v svetu.

Bilo je v času predsednikovanja Johna F. Kennedyja, ko je priljubljeni predsednik ameriškemu narodu leta 1961 obljubil, da bodo do konca desetletja hodili po Luni. Astronavti z Apolla 11 so se v Lunino utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 po lokalnem oziroma 21. julija po srednjeevropskem času pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na tem Zemljinem naravnem satelitu. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Astronavta sta na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki. Ameriški pristanek na Luni je bil simboličnega pomena, saj se je v svetu v občutljivih časih hladne vojne uveljavilo prepričanje, da je prava pot za nadaljnji napredek človeštva tista v smeri ameriškega kapitalizma in ne sovjetskega socializma.

Zgodovinski dogodek so sicer v živo prenašale številne televizije po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je imel dogodek velik odmev. Dogodek je prek televizijskega ekrana spremljal tudi rektor novogoriške univerze in vodja tamkajšnjega Centra za astrofiziko in kozmologijo Danilo Zavrtanik. Pomen tega dogodka je bil po njegovem mnenju izjemen, ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe.

L. S./Nova24TV

nazaj na vrh