V puščavskem taboru za žene in otroke borcev Islamske države v Siriji vlada stihija: Ustrahovanje, orožje in bolezni! Izpostavljeno

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
printscereen printscereen

V puščavskem taboru na severovzhodu Sirije, kjer se več deset tisoč soprog in otrok borcev Islamske države več mesecev zadržuje, dokler se svet ne odloči, kaj z njimi, se odvija prava drama. Simpatizerke teroristične organizacije se namreč spravljajo na šotore tistih žensk, ki jih smatrajo kot nevernice. V kampu se pogosto pojavljajo tudi konflikti v katerih se uporabljajo noži, kladiva in celo strelno orožje, ki ga pretihotapijo v kamp kljub varnostnemu nadzoru. 

 

Radikalne islamistke napadajo tudi čuvaje, ki pretežno prihajajo iz vrst kurdskih Sirskih demokratskih sil. Po poročanju New York Timesa se je dvakrat v juniju in juliju zgodilo, da je prišlo do napada nad kurdskimi čuvaji, zato so bili tedaj stanovalci kampa zaprti v notranjost svojih šotorov.

Skoraj vse ženske v kampu nosijo nikab, črno pokrivalo, ki prekriva telo, glavo in celoten obraz razen oči, namreč takšen način radikalen način oblačenja za muslimanke spodbuja Islamska država. Med ženskami pa vendarle obstaja razlika, ko se odločajo za oblačenje, namreč nekatere ženske v črno oblačijo zaradi pripadnosti radikalni ideologiji, nekatere pa le zato, ker se bojijo zameriti simpatizerkam Islamske države.

Foto: Printscreen

Katastrofalni pogoji le spodbujajo radikalizacijo
Poleg ekstremizma težave v kampu predstavljajo tudi težki pogoji za življenje. Voda je namreč pogosto onesnažena, premalo je stranišč glede na število ljudi, zdravstvena oskrba je omejena, med čuvaji in stanovalci pa vladajo napetosti. Pozimi je v šotorih ledeno hladno, poleti pa je vroče kot v peklu. V primeru, da kdo potrebuje zdravstveno pomoč sta na voljo dve mali kliniki, katerih usluge pa niso na voljo ponoči. Zaskrbljujoč temu se odraža tudi trend umrljivosti, namreč letos je umrlo kar 306 otrok zaradi ozdravljivih bolezni in podhranjenosti.

Ogorčenje nad življenjskimi pogoji tako le pomaga pri vnovični radikalizaciji. Na podlagi nedavnega poročila Pentagona se Islamska država zbira po Iraku in Siriji ter brez preprek širi ideologijo v kampu. Kaos v kampu zagotovo povzroča tudi nenadzorovano povečanje števila prebivalstva: iz manj kot 10 tisoč konec lanskega leta na 72 tisoč potem, ko je bila marca premagana Islamska država. Od tega je približno 50 tisoč otrok, navaja Index. Nemogoče je z verjetnostjo trditi, koliko žensk v kampu še naprej veruje v ideologijo Islamske države, so se pa ji mnoge javno že odrekle. Toda trdovratno jedro privržencev še naprej grozi, ustrahuje in občasno napada druge prebivalce kampa, opozarjajo humanitarni delavci in raziskovalci, ki so že bili v taborišču.

VIDEO

Živeti v težkih pogojih in biti obkrožen z ljudmi, ki so izrazito radikalni, po prepričanju Elizabeth Tsurkov iz Foruma za regionalno razmišljanje, ne pripomore k deradikalizacijo. “To predstavlja prostor, kjer je mogoče radikalizirati nekoga, zagotovo pa to ne pripomore k deradikalizaciji.” O kritični situaciji, ki vlada v kampu se je razpisal tudi Washingtone Post, ki v svojem poročanju omenja umor mladega dekleta iz Azerbajdžana, ki se je zamerila ekstremistkam v kampu. Razlog? Ni več želela nositi nikaba. Prizanesli pa niso niti nosečnici iz Indonezije, saj si je ta drznila spregovoriti z novinarji iz Zahoda.

Njihove države jih v glavnem ne želijo nazaj
Kljub temu, da kamp ni zapor, pa lahko le redko kdo zapusti kamp. Iračankam grozi zapor v primeru, če se vrnejo v Irak, Sirke pa v glavnem niti nimajo domov, kamor bi se te lahko vrnile. Več 10 tisoč pa je tujih državljank in njihovih otrok, ki se prav tako ne morejo vrniti domov, saj njihove vlade na splošno nočejo sprejeti nazaj. Kurdske oblasti, ki upravljajo s kampom, že mesece prosijo te države, naj svoje državljane sprejmejo, ob tem pa so jih opozorili, da jih za vedno ne bodo mogli držati v kampu v puščavi. Obstaja pa nevarnost, da bo v primeru sporov s Turčijo ali režimom Bašarja al Asada Islamska država organizirala množični pobeg.

Doslej so svoje državljane sprejeli le v Kazahstanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu. Edino izjemo predstavljajo majhni otroci, katere so vlade zahodnih držav nekajkrat privolile sprejeti, saj ti živijo v pogojih, ki niso primerni njihovim potrebam. Številne ženske v kampu so furstrirane, saj se jim niti sanja ne kje so njihovi možje. Kurdske oblasti so jim sicer sprva obljubile, da jih bodo vnovič povezale ali jim omogočile kontakt z njimi, pa se to v glavnem ni dogodilo zaradi prevelikega varnostnega tveganja.

Hana Murn

nazaj na vrh