V pričakovanju vrha EU vse verjetnejša daljša preložitev brexita - kaj bi pomenil brexit brez dogovora?

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Brexit brez dogovora bi čez noč prinesel velike spremembe za ljudi in podjetja. Takoj bi spet uvedli carine. Prenehalo bi veljati vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj. Za Britance v EU oziroma državljane EU v Združenem kraljestvu ne bi več veljala evropska zdravstvena kartica in ugodno gostovanje v tujih mobilnih omrežjih.

 

V primeru, da resnično ostane na voljo le še brexit brez dogovora, po neuradnih navedbah sicer ni verjetno, da bi se ta dejansko zgodil 12. aprila opolnoči, kot je trenutno predvideno, temveč je pričakovati dodatno krajšo preložitev, na primer na konec aprila ali začetek maja. S tem naj bi si na obeh straneh kupili še nekaj časa za priprave na ta črni scenarij.

Evropska komisija je po tretji zavrnitvi ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu začela ofenzivo sporočil o pripravljenosti unije na brexit brez dogovora na različnih področjih. Ta je na eni točki sprožila tvit enega od britanskih dopisnikov v Bruslju, da EU očitno izvaja strategijo za preprečitev brexita brez dogovora z dolgočasenjem ljudi na smrt.

Vrstijo se tudi očitki, da je predstavljanje kriznega načrta EU zlasti strašenje Britancev, da bi vendarle potrdili ločitveni sporazum, ki pa jih v Bruslju odločno zavračajo. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je na primer minuli teden dejala, da bi bilo zelo neodgovorno, če bi šlo zgolj za strašenje, in opozorila, da je položaj resen.

Obiski do 90 dni brez vizumov

Britanci bodo lahko v EU potovali brez vizumov za obdobje do 90 dni v časovnem razponu 180 dni, če bo vzajemno ureditev zagotovilo tudi Združeno kraljestvo, ki je sicer to napovedalo. V primeru brexita brez ločitvenega sporazuma ta ureditev velja takoj, sicer pa po koncu prehodnega obdobja, ki ga ureja ločitveni sporazum.

Takojšnja uvedba carin

Na področju carin in davkov brexit brez dogovora pomeni takojšnjo ponovno uvedbo carinskih kontrol blaga iz Združenega kraljestva, izpolnjevanje novih obrazcev za podjetja, ki trgujejo z Združenim kraljestvom, in obveznost pobiranja davka na dodano vrednost za blago, uvoženo iz Združenega kraljestva.

Britanski državljani ne bodo mogli prinesti v EU nekaterih proizvodov oziroma bo njihova količina omejena. To na primer velja za meso, mleko in sir, nekatere rastline in živali, vnos denarja pa bo omejen na 10.000 evrov. Podobne omejitve lahko pričakujejo tudi državljani EU pri vstopu v Združeno kraljestvo.

Konec vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

V EU je priznavanje vozniških dovoljenj tretjih držav urejeno na nacionalni ravni, zato je treba ureditev preveriti v vsaki članici posebej. V nekaterih članicah je potrebno mednarodno vozniško dovoljenje. Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo mogoče tam še naprej voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem iz EU.

Konec dostopa do zdravstvenega varstva z evropsko kartico

Državljani EU ne bodo več imeli dostopa do zdravstvenega varstva v Združenem kraljestvu z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in britanski državljani ne bodo več imeli dostopa do zdravstvene oskrbe v članici EU z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Kako je s povrnitvijo stroškov za nujno zdravstveno pomoč v tretji državi, je treba preveriti pri zavarovalnici.

Konec ugodnega gostovanja v tujih mobilnih omrežjih

Za telekomunikacijske operaterje za delovanje v Združenem kraljestvu ne bodo več veljala pravila EU o gostovanju v tujih mobilnih omrežjih, kar pomeni, da bodo lahko zaračunavali dražje klice, tekstovna sporočila in prenos podatkov Britancem ob uporabi storitev v EU in državljanom EU ob uporabi storitev v Združenem kraljestvu.

Erasmusovci bodo lahko končali študentsko izmenjavo

Mladi, ki bodo na študentski izmenjavi v okviru programa Erasmus+, bodo lahko končali svoje bivanje in bodo prejeli predvidena finančna sredstva. Trenutno je v Združenem kraljestvu v okviru Erasmusa 14.000 mladih iz preostalih 27 članic unije, v 27 članicah unije pa 7000 britanskih študentov.

Letalski promet od točke do točke

"Letala ne bodo ostala na tleh, bo pa omejen obseg storitve," je minuli teden poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Dovoljeni bodo leti od točke do točke, iz Velike Britanije v Evropo in obratno, ne bodo pa več mogli britanski ponudniki letalskih storitev pobirati potnikov v Evropi in nadaljevati poti zunaj Evrope.

EU zagotavlja varnost zdravil

V Evropski komisiji zatrjujejo, da bo varnost zdravil ostala nespremenjena ter da članice unije in evropska agencija za zdravila vseskozi nadzorujejo položaj in so v stiku z industrijo, da zagotovijo razpoložljivost zdravil v EU.

Agencija za zdravila, ki se zaradi brexita seli iz Londona v Amsterdam, je objavila tudi najpogostejša vprašanja in odgovore v povezavi s preprečevanjem pomanjkanja zdravil.

Drugačni pogoji tudi za hišne ljubljenčke

Hišni ljubljenčki bodo še lahko potovali, a pod drugačnimi pogoji, saj bo treba v primeru brexita brez dogovora izvajati nove kontrole na meji EU in Združenega kraljestva. Na spletnih straneh komisije so na voljo pravila za prevoz živih živali in živalskih proizvodov.

Proračun EU za leto 2019

EU bo zagotovila plačila britanskim upravičencem do konca leta pod pogojem, da Združeno kraljestvo še naprej spoštuje svoje finančne obveznosti v okviru proračuna EU za leto 2019.

Voditelji članic EU bodo v sredo v Bruslju poskušali doreči rešitev, ki bi preprečila brexit brez dogovora in zagotovila vsaj nekaj gotovosti. Vse kaže na še eno preložitev brexita. Potem ko je britanska premierka Theresa May pristala na izvedbo evropskih volitev, je vse verjetnejša tudi daljša preložitev. A pogojev zanjo ne bo lahko opredeliti.

Vse kaže na še eno preložitev brexita

Britanci so se junija 2016 na referendumu odločili za izstop Združenega kraljestva iz EU. Britanska vlada je nato 29. marca 2017 sprožila 50. člen pogodbe EU o izstopu članice iz unije, ki predvideva dve leti za izvedbo izstopa. Predvideva tudi, da je mogoče to dveletno obdobje ob soglasju vseh strani podaljšati.

EU in britanska vlada sta se v tem obdobju v napornih pogajanjih dogovorili o izstopnem sporazumu, ki ureja pravice državljanov, finančno poravnavo, mejo na irskem otoku in prehodno obdobje, ter o politični izjavi o prihodnjih odnosih. Britanski parlament je izstopni sporazum trikrat zavrnil, v številnih drugih glasovanjih pa ni uspel zbrati večine za nobeno alternativno rešitev.

Ker tako v sedemindvajseterici kot na britanski strani še vedno prevladuje prepričanje, da se je treba izogniti brexitu brez dogovora, je vrh unije pred tremi tedni dosegel dogovor o dveh scenarijih preložitve brexita. V primeru potrditve ločitvenega sporazuma do 29. marca bi se ta preložil do 22. maja. Brez potrditve ločitvenega sporazuma pa so ga preložili do 12. aprila.

Nekaj dni pred iztekom tega drugega roka za brexit vse kaže na vnovično preložitev. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pred dnevi dejal, da se lahko v primeru potrditve ločitvenega sporazuma do 12. aprila brexit preloži do 22. maja. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je po neuradnih navedbah predlagal enoletno "prožno" preložitev.

Vse verjetnejša daljša preložitev brexita

"Najhuje je to, da stalno stojimo tik pred prepadom, z daljšo preložitvijo bi zagotovili vsaj nekaj gotovosti," izziv ponazarjajo viri v Bruslju. Ob tem je sicer slišati številna svarila, da vsakršna preložitev na čas po evropskih volitvah prinaša resna tveganja, a kljub temu se zdi trenutno daljša preložitev vse verjetnejša.

Britanska premierka Theresa May je v pismu Tusku pred vrhom znova pozvala k preložitvi brexita do 30. junija, kar so v uniji sicer enkrat že zavrnili. Nova je utemeljitev, da poskuša sedaj poiskati čezstrankarsko rešitev s pogovori z vodjo opozicijskih laburistov Jeremyjem Corbynom in širše, ki bi zagotovila potrditev ločitvenega sporazuma brez njegovega odpiranja.

Bistvena novost v njenem pismu pa je, da sprejema stališče unije, da mora Britanija, če bo 23. maja še članica unije, izvesti evropske volitve. Britanska vlada je začela priprave na izvedbo volitev. Cilj je sicer izstop pred 23. majem in odpoved evropskih volitev, vendar bodo nadaljevali odgovorne priprave na izvedbo evropskih volitev za primer, da to ne bo mogoče, piše Mayeva.

Kljub številnim kritikam predloga Mayeve za preložitev do 30. junija ta po navedbah nekaterih virov pri EU ni neskladen s Tuskovim predlogom za prožno enoletno preložitev, ki dopušča možnost, da Britanija izstopi tudi prej. Mayeva da naj bi s predlogom za krajšo preložitev zlasti potrdila odločnost, da namerava zagotoviti ratifikacijo ločitvenega sporazuma, ne zgolj kupovati čas.

Izvedba evropskih volitev v Združenem kraljestvu je za sedemindvajseterico nujen pogoj za daljšo preložitev brexita. Ni pa edini. Opredelitev pogojev bo po neuradnih napovedih tudi najtežja naloga na zasedanju v sredo, saj članice glede prelaganja brexita niso enotne. Vsekakor niti daljša preložitev naj ne bi bila predolga, omenja se možnost preložitve za devet mesecev ali za eno leto.

Ena od najtrših pogajalk o daljši preložitvi brexita bo po pričakovanjih Francija, kjer se bojijo, da bi skrajna desničarka Marine Le Pen prelaganje brexita v volilni kampanji izkoristila za očitke v duhu, da je EU zapor. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi tako v razpravi o daljši preložitvi vztrajal pri zelo strogih pogojih in izjemno dobri utemeljitvi.

Omenja se možnost, da bi za zagotovitev nemotenega delovanja institucij EU od Britanije v primeru daljše preložitve brexita zahtevali zavezo o lojalnem sodelovanju v uniji, ki bi zagotovila, da ne bi ovirala ali blokirala odločitev, pomembnih za sedemindvajseterico, na primer o večletnem proračunu ali visokih položajih v institucijah EU.

Senca brexita brez dogovora

Tusk je po koncu marčevskega vrha omenjal štiri scenarije. Poleg daljše preložitve še potrditev ločitvenega sporazuma ob krajši preložitvi, brexit brez dogovora in preklic sprožitve 50. člena, ki določa postopek za izstop članice iz unije. Tudi preostali trije so seveda še mogoči, sploh brexit brez dogovora.

V Bruslju po vsaki zavrnitvi ločitvenega sporazuma posvarijo, da je ta vse verjetnejši. A za zdaj ena najvplivnejših igralk v EU Nemčija vztraja, da je treba storiti vse za preprečitev neurejenega brexita. To je tudi edini cilj, za katerega obstaja večina v britanskem parlamentu.

V Evropski komisiji so sicer v petek v odzivu na paleto ugibanj opozorili, da bodo odločili voditelji članic unije, ki se sestanejo v sredo ob 18. uri. Na vrhu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec, naj bi tako kot marca na začetku sodelovala tudi Mayeva.

nazaj na vrh