V Nemčiji ob grožnji novih volitev buren kongres socialdemokratov

  • Napisal  STA, G. B.
Le kaj namerava Martin Schulz? Le kaj namerava Martin Schulz? Foto: Olaf Kosinsky / Wikipedia

Nemški socialdemokrati (SPD) se bodo v četrtek zbrali na kongresu stranke, ki bo tokrat posebej zanimiv in po napovedih tudi buren. Padla bo namreč odločitev, ali naj začnejo pogovore o možnosti oblikovanja vladne koalicije s konservativno unijo kanclerke Angele Merkel. Ponovna t. i. velika koalicija je v članstvu SPD vse prej kot priljubljena.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, obstaja v bazi SPD močno nasprotovanje morebitni veliki črno-rdeči koaliciji. Podmladek stranke Jusos je celo začel spletno peticijo "No GroKo" (GroKo je kratica za veliko koalicijo), pod katero se je hitro podpisalo več kot 10.000 ljudi. Kot napoveduje francoska tiskovna agencija AFP, naj bi skušal Schulz članstvo stranke na kongresu prepričati, da bi jim ponoven vstop v vlado omogočil, da naredijo več za izboljšanje življenja navadnih Nemcev in tudi za bolj povezano in socialno Evropo.

Odločanje o pogovorih z Merklovo pa ne bo edina točka tridnevnega kongresa. Potekale bodo namreč tudi volitve predsednika stranke, pri čemer se nov mandat skoraj zagotovo nasmiha Martinu Schulzu, saj ta še naprej uživa veliko podporo članstva, piše dpa. Dotedanji predsednik Evropskega parlamenta je bil v začetku leta najprej izbran za kanclerskega kandidata SPD na septembrskih zveznih parlamentarnih volitvah, nato pa so ga delegati marca s kar stoodstotno podporo izvolili še za novega predsednika stranke. A evforičnemu optimizmu je sledila streznitev.

Kljub novemu vodji je namreč SPD na volitvah 24. septembra z 20,5 odstotka glasov zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat. Sledila je takojšnja napoved umika v opozicijo, obenem pa so v stranki tudi odločno zavrnili možnost ponovnega vladanja z Merklovo. Kot je takrat poudaril Schulz, jim volivci očitno niso podelili mandata za ponoven vstop v vlado.

Za volilnim fiaskom sicer stoji več faktorjev, mnogi pa so ga med drugim pripisali temu, da je SPD pred tem štiri leta preživela v koaliciji z močnejšimi konservativci CDU in CSU. Merklovi naj bi namreč uspelo povsem zavzeti politično sredino in si prilastiti zasluge tudi za tiste uspehe vlade, ki so bili dejansko delo ministrov SPD.

Kanclerka - unija CDU in CSU je sicer na volitvah prav tako utrpela hude izgube, a vendarle ostala najmočnejša - je nato po volitvah začela uvodne pogovore o oblikovanju t. i. jamajške koalicije z liberalci (FDP) in Zelenimi. A pogajanja o morebitni prvi nemški vladi, v kateri bi bile več kot tri stranke, so po štirih tednih 19. novembra propadla.

Nemčija se je tako znašla v politični krizi, na voljo pa ima zdaj bolj ali manj le še tri možnosti: oblikovanje nestabilne manjšinske vlade, proti kateri se je Merklova že jasno izrekla, predčasne volitve, ki bi bile za Nemčijo presedan, ali pa ponovno sodelovanje CDU/CSU in SPD v vladi.

Posledično se je močno okrepil pritisk na SPD, naj znova premisli svojo odločitev oziroma naj v dobro države vendarle privoli v ponovno veliko koalicijo. Še posebej Schulz temu sprva ni bil naklonjen, a si je kasneje premislil. Predsedstvo SPD je nato v ponedeljek pričakovano z le enim vzdržanim glasom odločilo, da na kongresu stranki predlaga začetek pogovorov s CDU/CSU.

Vrh SPD sicer ob tem izpostavlja predvsem dvoje. Najprej da gre za pogovore, katerih izid ostaja povsem odprt in da torej zaenkrat na mizi ostajajo še vse možnosti - sodelovanje v vladi, podpora manjšinski vladi in tudi nove volitve. In kot drugo, da ne glede na vse pritiske nikakor ne nameravajo hiteti z odločitvijo o morebitnem vstopu v koalicijo.

Obenem je že tudi opredelilo nekaj "rdečih linij oziroma nujnih predpogojev za vstop v koalicijo. To so med drugim uvedba državljanskega zavarovanja (enotnega zdravstvenega zavarovanja, v katerem bi združili obstoječe javno in zasebno zavarovanje) ter minimalne oziroma solidarnostne pokojnine za vse, brezplačno varstvo otrok in pa jasno odpoved zgornji meji za sprejem beguncev.

SPD je najstarejša nemška stranka, a v skoraj 70-letni zgodovini je nemško vlado vodila le 20 let, nazadnje v letih 1998-2005, ko je bil kancler Gerhard Schröder. Manjša partnerka v vladi Merklove ni bila le v minulih štirih letih, ampak že tudi v kanclerkinem prvem mandatu v letih 2005-2009.

nazaj na vrh