V Bruselju po evropskih volitvah na vrhu EU pričakujejo Barnierja in Rutteja

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Gyrostat/Wikimedia Commons; CC-BY-4.0

Zaposleni v evropskih institucijah, strokovnjaki in lobisti po evropskih volitvah prihodnje leto pričakujejo spremembe. Na čelu Evropske komisije vidijo Francoza Michela Barnierja, Evropski svet bi vodil Nizozemec Mark Rutte, Evropski parlamenta pa Nemec Manfred Weber, kažejo v četrtek objavljeni izsledki ankete nevladne organizacije VoteWatch.

Da bo sedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja prihodnje leto nasledil sedanji glavni pogajalec za brexit Barnier, meni 37 odstotkov vprašanih. 15 odstotkov jih na čelu komisije v prihodnje vidi sedanjo evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Westager, 13 odstotkov pa jih meni, da bi bila za vodenje komisije najprimernejša Christine Lagarde, trenutno direktorica Mednarodnega denarnega sklada.

V vlogi naslednika Donalda Tuska na vrhu Evropskega sveta četrtina vprašanih vidi nizozemskega premierja Rutteja. Sledita litovska predsednica Dalia Grybauskaite (20 odstotkov) in irski premier Leo Varadkar, ki mu možnosti za to pripisuje 13 odstotkov vprašanih.

Najverjetnejši novi predsednik Evropskega parlamenta bo po mnenju večine sedanji vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Kot naslednika Antonia Tajanija ga vidi 34 odstotkov vprašanih. 18 odstotkov jih na tem položaju vidi sedanjo podpredsednico Evropskega parlamenta Maierad McGuiness, 17 odstotkov pa vodjo liberalcev (Alde) Guya Verhoftadta.

Za položaj predsednika Evropske centralne banke (ECB) ima po mnenju bruseljskega mehurčka največ možnosti guverner nemške centralne banke Jens Weidmann. Tako je odgovorilo 33 odstotkov sodelujočih v anketi. 23 odstotkov jih kot naslednico Maria Draghija vidi Lagardovo, devet odstotkov pa guvernerja francoske centralne banke Francoisa Villeroya de Galhaua.

V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč vprašanih iz t.i. bruseljskega mehurčka. Večina, 36 odstotkov, jih dela v evropskih institucijah, četrtina v zasebnem sektorju, enajst odstotkov v think tankih. Deset odstotkov sodelujočih v anketi je predstavnikov vlad držav članic, sedem odstotkov jih je iz nevladnih organizacij, pet odstotkov iz medijev.

nazaj na vrh