Gorenje Beauty collection banner 728x90px

Trump podpisal ukaz glede vizumov in javnih naročil

  • Napisal  STA, G. B.
Donald Trump Donald Trump Foto: Michael Vadon / Wikipedia

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek v Wisconsinu podpisal izvršni ukaz, namenjen večjemu nadzoru nad izdajo vizumov visoko usposobljenim tujim delavcem. Ukaz prav tako poziva k dodeljevanju javnih naročil podjetjem v ameriški lasti.

"Kupuj ameriško, zaposli Američane" je naslov zadnjega v vrsti predsedniških ukazov Donalda Trumpa, ki pa uvodoma ne bo imel konkretnih posledic, čeprav zadovoljuje pričakovanja njegovih podpornikov po ostrih besedah.

Trump je ukaz podpisal v podjetju za proizvodnjo orodja Snap-on v mestu Kenosha, ki je v ameriški lasti in dela proizvode z ameriškimi delavci in materialom. Ob podpisu je dejal, da je politika njegove vlade agresivna promocija v ZDA narejenih dobrin in najemanje domačih delavcev. "Naša delovna mesta so predolgo odhajala v daljne dežele," je dejal.

Bela hiša je ob tem opozorila, da so podjetja v tuji lasti leta 2010 dobila 837 milijard dolarjev v javnih naročilih, ameriška podjetja v petih tujih državah, kjer imajo ZDA največ poslov, pa le 381 milijard. Bela hiša prav tako trdi, da ZDA delovno vizo H-1B v 80 odstotkih izdajajo najslabše plačanim tujim delavcem.

To je viza za posebej usposobljene, ki bodo zasedli delovna mesta, za katera ni mogoče najti Američanov, vendar pa se sistem izkorišča. Podjetja na primer uvažajo delavce iz tujine in jih zaposlijo za nižjo plačo, potem ko se znebijo ameriških delavcev. Na leto se izda 85.000 takšnih viz, ki veljajo za šest let. Zanje se prijavi 200.000 ljudi.

Kritiki programa pravijo, da ga podjetja izkoriščajo. Na primer v tehnološkem sektorju stane ameriški delavec povprečno 100.000 dolarjev na leto, podjetje pa lahko ceneje uvozi Indijca za 60.000 dolarjev. Tehnološka in druga podjetja, ki zagovarjajo program, trdijo, da gre le za to, da najdejo usposobljene delavce v tujini, če jih doma ne morejo. Prav tako želijo, da tuji študenti, ki so se izobrazili v ZDA, po koncu šolanja v ZDA tudi ostanejo.

Fundacija za tehnologijo in inovacije opozarja Trumpa, naj programa ne uniči, ampak ga morda le izboljša, ker je kar 46 odstotkov najpomembnejših inovatorjev v ZDA priseljencev ali otrok priseljencev. Omenjena viza se izdaja tudi za druge poklice, kot so umetniki, profesorji in nenazadnje tudi modeli in manekenke, kot je bila nekoč Trumpova soproga Melania.

Trump je med kampanjo H-1B vize podpiral, pa jim nasprotoval, pa jih podpiral in sedaj jim kot kaže spet nasprotuje. Bela hiša sicer trdi, da gre le za to, da se preprečijo zlorabe v programu oziroma da vize dobijo res le najbolj usposobljeni in dobro plačani tuji delavci za delovna mesta, za katera Američanov ni na voljo.

nazaj na vrh