Stranka zagrebškega župana najmočnejša podpora vladi v saboru

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Sabor Sabor Vlada Republike Hrvatske/Wikimedia Commons; CC BY-SA 2.0

Hrvaška stranka Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti (BM365) je v svoji poslanski skupini zbrala 13 poslancev in je zdaj najmočnejša podpora vladajoči HDZ. BM365 je imela po parlamentarnih volitvah leta 2016 le enega poslanca, a jih je Bandić uspel pridobiti še 12, kar vzbuja sum politične trgovine in korupcije.

Najnovejši član poslanske skupine BM365 je Mladen Madjer, ki je v četrtek zapustil opozicijsko Hrvaško kmečko stranko (HSS). Stranki je pojasnil, da je "treba misliti nase".

Predsednik HSS Krešimir Beljak je že pred odhodom Madjerja sporočil Uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), da sumi na korupcijo. A za zdaj ni vložil kazenske ovadbe proti nekdanjemu strankarskemu kolegu.

Medtem so danes na Uskoku za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 potrdili, da so sprožili postopek v primeru Madjerovega prestopa k Bandiću. Kot so dodali, zaradi tajnosti postopka več podrobnosti ne morejo povedati.

Iz zagrebške mestne uprave so danes prav tako sporočili, da so 1. oktobra lani v redno delovno razmerje sprejeli Madjerovo hčerko Tajano Šimunić, ki opravlja delo višje strokovne sodelavke v centralnem kadrovskem registru mesta. Kot so dodali, je bila Šimunićeva zaposlena po javnem natečaju, ki je bil objavljen na spletni strani mesta marca lani.

Neuradno je na saborskih hodnikih slišati, da je prestop v Bandićev tabor vreden od enega do treh milijonov kun (med 135.000 in 405.000 evrov) ali pa se zanj dobi delovno mesto v zagrebški mestni upravi ali mestnih podjetjih. Hrvaško pravosodje se je danes prvič oglasilo zaradi domnevno spornih prestopov. Bandića sicer tudi letos čakajo pravosodni postopki zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti v Zagrebu.

V Bandićevi poslanski skupini so štirje od osmih poslancev narodnih manjšin. Med njimi je tudi poslanka albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskja, ki v saboru predstavlja tudi slovensko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino. Hrvaški mediji so poročali, da je Bandić iz mestnega proračuna nakazal zajetne zneske manjšinam, ki imajo predstavnike v njegovi poslanski skupini.

Bandiću je prav tako uspelo pridobiti dva nekdanja poslanca največje opozicijske stranke SDP, tudi bivšo podpredsednico socialdemokratov in ministrico za družino Milanko Opačić. V skupini so tudi nekdanji člani Hrvaške narodne stranke (HNS) ter poslanci, ki so v sabor prišli na volilnih seznamih Živega zidu in Hrvaške stranke upokojencev.

Šef poslanske skupine BM365 in poslanec madžarske manjšine Robert Jankovics je po Madjerovem prestopu v četrtek povedal, da je edini pogoj za vstop v njihovo poslansko skupino podpora hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću. Bandić je medtem napovedal, da Madjer zagotovo ni zadnji poslanec, ki je prestopil v njegovo skupino.

Na Hrvaškem ugibajo, da želi Bandić z večanjem števila poslancev zagotoviti, da bi njegova stranka vstopila v vlado. A Plenković vztraja, da zaradi tega ne bo preoblikoval vlade. HDZ brez zadržkov podpira Bandića v zagrebški mestni skupščini, v kateri ima BM365 največ svetnikov.

Opozicijski politiki trdijo, da bi moralo hrvaško pravosodje ukrepati, ker gre za politično trgovino in korupcijo, v katero naj bi bil vpleten tudi vrh HDZ. Politiki iz vladajoče stranke po drugi strani menijo, da je Bandićeva poslanska skupina azil za odpadnike po krizah v več strankah.

Plenkovićevo vlado so v nepričakovanih preobratih pred nezaupnico v parlamentu reševali poslanci iz opozicijskih SDP in HNS, a največjo podporo vladi je zagotovila BM365. Nekateri ocenjujejo, da je Bandićeva poslanska skupina "tank brez streliva", ker bo vprašljiva enotnost tako heterogene poslanske skupine pri sprejemanju določenih zakonov.

Krepitev poslanske skupine sicer ne vpliva na priljubljenost stranke v javnosti. Redne mesečne raziskave kažejo, da je BM365 lansko leto začela in končala z nekaj manj kot triodstotno priljubljenostjo.

V aktualnem sklicu 151-članskega sabora je strankarske barve zamenjala več kot petina poslancev, kar je rekord v sodobni hrvaški demokraciji. Zato se zastavlja vprašanje, ali parlament sploh še predstavlja voljo ljudstva. Nekateri menijo, da je odgovor v spremembi zakonodaje, ki bi poslanski mandat zagotovila stranki in ne posameznemu poslancu.

nazaj na vrh