Predsednik Sodišča EU Lenaerts v povezavi z arbitražo izpostavlja drugačno pot Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija arhiv Demokracije

Slovenija je zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji sprožila 259. člen pogodbe EU, ki je podlaga za ukrepanje članice proti članici na Sodišču EU. A predsednik tega sodišča Koen Lenaerts v povezavi z arbitražo izpostavlja drugačno pot: 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.

"Zelo dobro poznam kontekst primera, saj sem tik pred božičem obiskal vrhovni sodišči Slovenije in Hrvaške v sklopu neformalnega vidika dialoga med sodišči," je Lenaerts začel odgovor na vprašanje v povezavi z arbitražo v četrtek v Bruslju na predstavitvi letnega poročila o delu sodišča. Takrat so mu, kot je dejal, kolegi sodniki v neformalnem kontekstu pojasnili, za kaj gre.

"Sklicujete se na 259. člen pogodbe o delovanju EU. Nisem povsem prepričan, da je to resnično člen, ki ste ga želeli omeniti," je ocenil predsednik sodišča v odgovoru na novinarsko vprašanje. 259. člen namreč po njegovih besedah ponuja članici možnost, da gre na Sodišče EU proti drugi članici zaradi kršitve "dejanskega prava EU".

"Mislim, da nimate tega v mislih. V mislih imate 273. člen pogodbe. To si morda lahko zabeležite," je nadaljeval Lenaerts. Ta člen po njegovih navedbah ponuja možnost, da članice predložijo Sodišču EU medsebojne spore o zadevi, ki v strogem smislu ni pravo EU, vendar je pomembna za članice in unijo v širšem kontekstu.

Pri tem je izpostavil "sijajen" primer Avstrije in Nemčije o obdavčevanju prihodka od obresti pri davku na dohodek v Nemčiji, v katerem je zmagala Avstrija. Sodišče je odločitev sprejelo lani. To je sploh prvi primer te vrste, ki ga je obravnaval veliki senat petnajstih sodnikov, je še izpostavil Lenaerts.

Avstrija je Nemčiji očitala, da je njeno ravnanje v nasprotju z določbami sporazuma o dvojnem obdavčevanju med državama. To ni pravo unije, zato se sodišče o tem ne more izreči, razen če se članici dogovorita, da mu zadevo skupaj predložita v okviru 273. člena, je pojasnil predsednik sodišča.

273. člen pogodbe o delovanju EU določa: "Sodišče EU je pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet pogodb, če je bil spor predložen sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami."

V avstrijsko-nemškem primeru sodišče po Lenaertsovih besedah ni uporabilo prava unije, temveč mednarodno javno pravo in ostalo. Primer so sprejeli pod svojo jurisdikcijo, ker je bil dovolj povezan s predmetom prava unije, ni bil pa sam spor dejansko pravo unije, je pojasnil.

Če lahko članica opredeli določbe prava unije, ki so kršene, pa se lahko uporabi 259. člen, je še dejal predsednik sodišča. K temu je dodal, da slovensko-hrvaškega primera sicer v strokovnem smislu ne pozna in da na prvi pogled ne vidi, katera področja prava unije bi lahko bila kršena, a da ni on tisti, ki mora to opredeliti.

Člena 259 in 273 sta po besedah predsednika Sodišča EU torej dve možnosti, ki ju je treba razlikovati. V obeh primerih se je sodišče dolžno izreči o primeru, ki mu je posredovan, je še poudaril.

Slovenija je 16. marca Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. S tem je sprožila 259. člen, ki omogoča članici, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti iz pogodb, da zadevo predloži Sodišču EU.

Preden članica vloži tožbo proti drugi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb, mora v skladu z 259. členom zadevo predložiti komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko sta obe državi dobili možnost, da se ustno in pisno izrečeta. Ustna obravnava je predvidena 2. maja.

Če komisija v treh mesecih po predaji pisma ne poda svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču EU, še piše v 259. členu. Slovenija napoveduje, da bo zadevo predložila sodišču, tudi če komisija ne bo podala mnenja ali če bo to mnenje z njenega vidika negativno.

Vsebina slovenskega pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vključevalo povsem konkretne kršitve prava unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.

Na zunanjem ministrstvu so za STA pojasnili, da navedb predsednika Sodišča EU ne morejo komentirati. "Slovenija pa je prepričana, da zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe prihaja do konkretnih kršitev evropskega prava," so poudarili v odzivu.

nazaj na vrh