Nemška policija prijela Puigdemonta! Še dobro, da smo Slovenci leta 1991 imeli Demos!

Nemška policija je na meji z Dansko prijela bivšega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Foto: Wikipedia Nemška policija je na meji z Dansko prijela bivšega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Foto: Wikipedia

Nemška policija je na meji z Dansko prijela bivšega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, je na Twitterju objavil Puigdemonstov odvetnik Jaume Alonso-Cuevillas, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemška policija v Kielu je za dpa potrdila aretacijo. Puigdemont je bil na poti s Finske v Belgijo.

Špansko vrhovno sodišče je pred dvema dnevoma za Puigdemonta in ostale štiri nekdanje ministre, ki so v prostovoljnem izgnanstvu v Belgiji, izdalo mednarodno tiralico. Puigdemont se je v Bruselj zatekel pred obtožbami španskega sodstva zaradi upora in vstaje, zaradi česar mu grozi dolgoletna zaporna kazen.

Kot še navaja dpa, so v Kielu potrdili, da so Puigdemonta aretirali na podlagi evropskega pripornega naloga. Nemška policija je Puigdemonta aretirala ob 11.19 na nemški avtocesti številka 7 v zvezni deželi Schleswig-Holstein. Puigdemontov tiskovni predstavnik Joan Maria Pique je potrdil, da se je bivši katalonski voditelj vračal s Finske v Belgijo ter da nemška policija z njim dobro ravna. Dodal je, da je Puigdemont "trenutno na policijski postaji in da se je že vključil njegov pravni zagovornik".

Pristojnost za postopek v Nemčiji je v rokah generalnega tožilstva v omenjeni nemški zvezni deželi. Namestnik generalnega tožilca Ralp Döpper je za dpa potrdil, da trenutno preverjajo, kako dolgo lahko Puigdemont na temelju evropskega pripornega naloga ostane v priporu. Odločitev, ali bodo bivšega katalonskega predsednika odpeljali v zapor za izročitev bo po Döpplerjevih besedah "najverjetneje sprejeta šele jutri". Ostalih podrobnosti Döpper ni razkril.

Po poročanju nemškega tednika Focus naj bi bil Puigdemont ves čas pod drobnogledom španske obveščevalne službe. Ko se je odpravil s Finske proti Nemčiji, so španski organi s tem seznanili tudi schengenski informacijski oddelek nemških kriminalistov, ki je nato odločilne podatke posredoval deželni policiji.

Tiskovna predstavnica Puigdemontove stranke Skupaj za Katalonijo Anna Grabalosa je prav tako potrdila, da so Puigdemonta aretirali ob prihodu v Nemčijo. "Zgodilo se je, ko je prečkal dansko-nemško mejo. Z njim dobro ravnajo in njegov odvetnik je tam. To je vse, kar lahko povem," je še dejala.

Puigdemont se je v Belgijo vračal s Finske, kjer je imel pogovore v tamkajšnjem parlamentu in v petek na univerzi v Helsinkih predavanje. Finska je sicer sporočila, da bo upoštevala španski zaporni nalog, a je očitno odločitev prišla prepozno, navaja dpa.

Španska vlada je Puigdemonta odstavila konec oktobra lani. Pred tem je potekal referendum o samostojnosti Katalonije, ki ga je Madrid označil za nezakonitega, ter odločitev o samostojnosti te španske pokrajine. Nemudoma po odstavitvi se je Puigdemont zatekel v Bruselj.

Španske oblasti so po odstavitvi katalonske vlade tudi prevzele upravljanje te avtonomne španske pokrajine. Na decembrskih regionalnih volitvah so nato znova zmagali zagovorniki neodvisnosti, ki imajo v katalonskem parlamentu večino. Ker Puigdemontu ob morebitni vrnitvi v Španijo grozi aretacija, je sprva želel voditi Katalonija kar iz tujine, nato pa se je odpovedal vnovični kandidaturi za predsednika Katalonije.

Špansko pravosodje z izdajo več zapornih nalogov proti vodilnim zagovornikom katalonske samostojnosti blokira sestavo nove katalonske vlade. Regionalni parlament v Barceloni je tako v soboto prekinil izvolitev Jordija Turulla za novega katalonskega predsednika, saj so ga dan prej prijeli. Ustavno sodišče je namreč že prej razsodilo, da mora biti kandidat fizično prisoten na volitvah.

Predsednik katalonskega parlamenta Roger Trorrent medtem vztraja pri volitvah. "Ne bom miroval, dokler vas ne vidim na svobodi," je sporočil svojim zaprtim kolegom.

Ob sedanjem mednarodnem dogajanju povezano z Katalonijo lahko samo zapišemo, da smo Slovenci lahko veseli, da smo imeli leta 1991 na oblasti Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika, ki je znal izpeljati slovensko osamosvojitev. In da smo imeli na čelu slovenskih oboroženih sil ministra za obrambo Janeza Janšo in ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja, ki sta samozavestno in odločno vodila slovenski upor proti agresorski jugoslovanski armadi. Slednja je v Sloveniji doživela popoln vojaški fiasko.

Če Slovenci leta 1991 ne bi imeli pravih ljudi na odgovornih mestih, bi se nam dogajalo podobno (po vsej verjetnosti pa še veliko slabše), kot se danes dogaja Kataloncem, ko španske oblasti neusmiljeno sodno obračunavajo s katalonskimi voditelji, ki so se zavzemali (sicer precej diletantsko in naivno) za katalonsko samostojnost in neodvisnost.

nazaj na vrh