Na Hrvaškem začenjajo zbiranje podpisov za dve referendumski pobudi Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
 Konservativna hrvaška državljanska pobuda Resnica o istanbulski (foto: Twitter) Konservativna hrvaška državljanska pobuda Resnica o istanbulski (foto: Twitter)

Konservativni hrvaški državljanski pobudi Resnica o istanbulski in Ljudstvo odloča sta danes začeli zbirati podpise za referenduma o odstopu Hrvaške od istanbulske konvencije in o spremembi hrvaške volilne zakonodaje. Za uspeh vsake pobude je potrebnih najmanj deset odstotkov podpisov vseh volivcev ali približno 380.000 podpisov.

 

Hrvaški sabor je prejšnji mesec sprejel konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, ki so ji močno nasprotovali konservativni in skrajno desni krogi na Hrvaškem, vključno s katoliško cerkvijo in veteranskimi združenji. Zbrani v pobudi Resnica o istanbulski so med drugim organizirali množična shoda proti konvenciji v Zagrebu in Splitu, na katerih se je skupaj zbralo več kot 20.000 ljudi.

Potem ko niso uspeli prepričati saborskih poslancev, naj zavrnejo ratifikacijo konvencije, so napovedali referendum, na katerem bi državljani odločali, ali naj Hrvaška odstopi od istanbulske konvencije. Pričakujejo, da bodo v dveh tednih po državi zbrali več kot 400.000 podpisov.

Tudi državljanska pobuda Ljudstvo odloča, za katero stoji skrajno desna opozicijska parlamentarna stranka Hrast, pričakuje, da bo do 27. maja nabrala zadostno število podpisov za svojo referendumsko pobudo za spremembo volilne zakonodaje. Hrast je zapustil hrvaško vladno koalicijo zaradi sprejetja istanbulske koalicije, a so se odločili za svojo referendumsko pobudo.

Kot temeljno spremembo so izpostavili uvajanje volitev treh poslancev z vsakega volilnega seznama na osnovi preferenčnih glasov namesto zdajšnjega enega. Predlagajo tudi teritorialno preoblikovanje volilnih enot v skladu z županijskimi mejami. Uvedli bi še elektronsko glasovanje, ki naj bi predvsem olajšalo udeležbo hrvaškim državljanom, ki živijo v drugih državah.

Med drugim si prizadevajo še za znižanje števila saborskih poslancev z zdajšnjih največ 160 na največ 120 ter posledično znižanje volilnega praga za vstop v sabor s petih na štiri odstotke. Obenem bi proporcionalno znižali tudi število poslancev nacionalnih manjšin s sedanjih osem na šest. Poslancem nacionalnih manjšin bi odvzeli pravico odločanja o oblikovanju vlade in državnem proračunu.

Krčenje pridobljenih pravic poslancev nacionalnih manjšin je povzročilo največ negativnih odzivov na pobudo. Bilo je slišati tudi napovedi zahteve za oceno ustavnosti, če bo referendumska pobuda pridobila potrebno število podpisov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je prejšnji teden ocenil, da ni dobro posegati v pravice nacionalnih manjšin. Podpredsednik hrvaškega sabora in poslanec italijanske manjšine Furio Radin je ostro protestiral zaradi pobude, češ da gre za "ksenofobijo in upor proti vsem, ki ne zadovoljujejo nacionalnega standarda in so drugačni".

nazaj na vrh