Münchenska varnostna konferenca: Evropa mora na novo opredeliti svojo lastno prihodnost

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Gyrostat/Wikimedia Commons; CC-BY-4.0

Medtem ko vloga ZDA v svetu pojema, mora Evropa na novo opredeliti svojo lastno prihodnost, opozarja v četrtek objavljeno poročilo, ki zastavlja agendo za prihajajočo varnostno konferenco v Münchnu. Ta bo letos potekala od 16. do 18. februarju. Poročilo pod naslovom "Do roba - in nazaj?" napoveduje, da prihaja novo obdobje negotovosti.

Poročilo je pripravil predsedujoči prestižni vsakoletni konferenci Wolfgang Ischinger, sicer nekdanji veleposlanik Nemčije v ZDA in Veliki Britaniji. V njem med drugim izpostavlja vse glasnejše rožljanje med ZDA in Severno Korejo, naraščajoče rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom ter trajajoče napetosti med Rusijo in zvezo Nato v Evropi, vsebino na svoji spletni strani povzema nemški Deutsche Welle.

Poročilo izhaja iz lanske napovedi, da utegnejo ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom z enostranskim delovanjem in zasledovanjem vizije "Najprej Amerika" na račun tradicionalnih zaveznikov izgubiti svojo vlogo poroka mednarodne varnosti.

Kot ocenjuje, so ZDA pod Trumpom dejansko dajale prednost dvostranskim vezem, ki koristijo njihovim lastnim interesom, ter opustile politike, utemeljene na skupnih vrednotah, in pokazale zelo malo zanimanja za razvoj regionalnih in globalnih institucij, ki oblikujejo mednarodne odnose. Obenem Bela hiša očitno ni zainteresirana za krepitev diplomatske dejavnosti, kar dokazuje tudi neusmiljeno krčenje proračuna za State Department, medtem ko se obrambni izdatki občutno povečujejo.

"Najmočnejša država na svetu je začela sabotirati red, ki ga je ustvarila," svari poročilo in pri tem citira ameriškega strokovnjaka za zunanjo politiko Johna Ikenberryja z Univerze Princeton.

To za Evropejce pomeni, da morajo narediti več za lastno varnost, kot so bili navajeni doslej. Med drugim morajo na novo premisliti svoje izdatke za obrambo, bolje izkoristiti obstoječe kapacitete in opredeliti obrambno unijo, naprej ugotavlja poročilo.

Če bi države članice EU in Norveška končno izpolnile zavezo, dano v okviru zveze Nato, in bi svoje obrambne proračune povečale na dva odstotka BDP, bi to pomenilo skoraj 50-odstotno povečanje teh izdatkov, saj bi narasli na 314 milijard evrov. A če naj evropske vojske postanejo učinkovitejše, se morajo najprej bolje povezati, to pa bo terjalo še dodatna sredstva in voljo. Za zagotavljanje lastnih obrambnih kapacitet je nujna tudi konsolidacija zdaj razdrobljene evropske obrambne industrije, še izpostavljajo avtorji poročila.

A ne glede na vse bi moral glavni faktor, ko države analizirajo varnostna tveganja, ostati podnebne spremembe, nadaljujejo.

Leto 2017 je bilo eno najbolj vročih doslej, obenem pa so ga zaznamovala katastrofalna neurja, suše in poplave. Umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma ter črtanje podnebnih sprememb kot varnostne grožnje v najnovejši nacionalni varnostni strategiji ZDA zagotovo nista koraka v pravo smer. Vpliv podnebnih sprememb na mednarodne odnose bistveno presega naravne katastrofe, saj grozi z novimi konflikti in množicami beguncev, še posebej v najrevnejših državah Afrike in Azije, svari poročilo.

Razumevanje tega, kako močno medsebojno povezane so varnostne grožnje dandanes in kako preprečiti njihovo stopnjevanje oziroma t. i. učinek snežnega plazu, ostaja eden ključnih izzivov za mednarodno skupnost v prihodnjih letih.

nazaj na vrh