Leto po referendumu o brexitu EU in Velika Britanija končno za pogajalsko mizo

  • Napisal  B.S.
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Lightup4u/Wikimedia Commons; CC-BY-3.0

EU in Velika Britanija bosta skoraj leto dni po referendumu o britanskem članstvu v EU v ponedeljek začeli pogajanja o brexitu. Temeljno načelo pogajanj je postopen pristop: najprej bi dorekli temeljna vprašanja, nato bi se pogovarjali o prihodnjih odnosih. Končni dogovor naj bi dosegli do marca 2019, dve leti po sprožitvi ločitvenega postopka.

Na strani EU bo pogajanja vodil Michel Barnier, na britanski tamkajšnji minister za brexit David Davis.

Sedemindvajseterica držav članic, ki ostajajo v uniji (EU27) je napovedala, da se bo pogajala enotno. Stališča bodo usklajevale v delovni skupini, v kateri je po en delegat iz vsake države.

Slovenijo bo zastopal Marko Makovec, ki je bil doslej zunanjepolitični svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja. Premier Miro Cerar je nedavno poudaril, da bo za Slovenijo v pogajanjih zelo pomembno doseči dober dogovor o finančnih obveznostih Velike Britanije.

Britanska premierka Theresa May je v želji okrepiti pogajalsko pozicijo Združenega kraljestva tvegala s predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih pa se ji račun ni izšel. Njeni konservativci so namreč izgubili absolutno večino v parlamentu in bodo poslej v manjšinski vladi s severnoirskimi unionisti (DUP). Mnenja poznavalcev, kako bo to vplivalo na pogajanja, so deljena.

Analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Fabian Zuleeg je nedavno ocenil, da se bo brexit najverjetneje nadaljeval po začrtanih smernicah in časovnici, bi pa koalicija torijcev s predstavniki Severne Irske lahko v ospredje postavila vprašanja, povezana z mejo na irskem otoku.

Britanski novinar Geoff Meade po drugi strani meni, da izid volitev temeljno spreminja dinamiko glede brexita, saj je Mayeva po tej "politični nesreči" izjemno šibka in nima nobenega manevrskega prostora.

Britanski finančni minister Philip Hammond je v petek napovedal, da bo Združeno kraljestvo pogajanja začelo v "duhu iskrenega sodelovanja" in s "pragmatičnim pristopom", poudarek pa bo na zaščiti delovnih mest, gospodarske rasti in blaginje. Po njegovih besedah bodo skušali najti rešitve, sprejemljive tako za Britance kot za 27 članic EU.

Mayeva napoveduje "čisti brexit", torej popolno ločitev od struktur Evropske unije, vključno z izstopom iz enotnega evropskega trga.

Prva faza pogajanj, v kateri želi unija doreči tri ključna vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku -, naj bi bila končana konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega.

Medtem ko britanski politiki grozijo, da se sploh ne bodo pogajali, če bo unija zastopala pretrda stališča glede finančne poravnave, Barnier poudarja, da je njegov cilj uspeti.

Obe strani se strinjata, da je v ospredje treba postaviti pravice 3,2 milijona državljanov 27 članic unije, ki živijo v Združenem kraljestvu, in 1,2 milijona Britancev, ki živijo v uniji. Gre tudi za pravice tistih, ki so živeli na Otoku in še vedno koristijo določene pravice, na primer pokojninske.

EU želi državljanom zagotoviti vseživljenjske pravice. Pri tem izpostavlja, da ne gre samo za pravico do prebivališča, ampak tudi za dostop do trga dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva, za priznavanje diplom in druge.

Druga prioriteta je občutljivo vprašanje finančne poravnave. O finančnih obveznostih Velike Britanije krožijo v javnosti različne številke, od 60 milijard do okoli 100 milijard evrov. Barnier je večkrat poudaril, da ne gre za kazen ali izstopni davek, temveč za spoštovanje obveznosti, ki jih je Velika Britanija sprejela kot članica EU in jih mora poravnati.

Davis po drugi strani vztraja, da Britanija ne bo plačala 100 milijard evrov ter EU obtožuje, da igra "grobo in nepopustljivo". Po njegovih besedah se bo britanska vlada držala pravnih in mednarodnih obveznosti za plačilo, kar pa ne bo vsebovalo le zadev, ki si jih želi Evropska komisija.

Finančne obveznosti Velike Britanije se ne končajo z njenim izstopom, saj lahko določeni programi iz večletnega proračuna 2014-2020 trajajo še tri leta po koncu večletnega okvira, na primer v okviru kohezijske politike.

Tretja ključna tema so nove zunanje meje EU, zlasti meja med Irsko in Severno Irsko. Glede te se je vrh EU27 konec aprila v smernicah zavzel za rešitev, s katero bi se izognili strogi ureditvi na meji. V posebni izjavi je vrh tudi potrdil, da v primeru združitve irskega otoka, ki obstaja v okviru mirovnega dogovora o Severni Irski, združen otok ostaja v EU.

Smernice vključujejo tudi pravico Španije, da ima besedo glede kakršnega koli dogovora med Združenim kraljestvom in EU v povezavi z Gibraltarjem.

EU načrtuje do oktobra ali decembra načelni dogovor o ločitvi, ki bi omogočil začetek druge faze pogajanj - pogovore o prihodnjih odnosih in prehodni ureditvi.

Do oktobra prihodnje leto naj bi bil izstopni dogovor popolnoma dorečen, tako da bi ostalo še okoli pet mesecev za izvedbo vseh postopkov za potrditev tega dogovora, ratifikacij v članicah in Veliki Britaniji. V tem času bi se nadaljevali pogovori o prihodnjem odnosu.

Skrajni rok za dosego končnega dogovora je marec 2019, dve leti po tem, ko je Združeno kraljestvo sprožilo ločitveni postopek. Čeprav pogodba EU predvideva dveletno obdobje za pogajanja o pogojih izstopa, bi lahko ta trajala mnogo dlje, opozarjajo poznavalci. Nihče namreč ne ve, kako bo postopek potekal, saj 50. člen lizbonske pogodbe ni bil še nikoli uporabljen.

Mayeva je večkrat poudarila, da bo Velika Britanija iz unije odšla tudi brez dogovora, če bi bil alternativa kompromis, ki bi bil slab za Otok.

Velika Britanija, ki je v tedanjo Evropsko skupnost vstopila leta 1973, bo prva država članica, ki bo izstopila iz povezave.

B.S.

nazaj na vrh