Kurz: Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo je potreben Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo je trenutno žal potreben, poudarja avstrijski kancler Sebastian Kurz v odzivu na slovenske kritike, da je ta nadzor neutemeljen. Naš cilj je Evropa brez notranjih meja, ki pa bo mogoča le, če bomo zagotovili delujoče zunanje meje, je še dodal v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na Dunaju.

 

"Menimo, da je ta nadzor trenutno žal potreben," je dejal Kurz v odgovoru na vprašanje, kakšen je njegov odziv na slovenske kritike, da je nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo neutemeljen, saj praktično ni nezakonitih prehodov meje.

Kurz ob tem ponavlja dobro znano avstrijsko stališče, da bo mogoče nadzor na notranjih mejah odpraviti šele, ko bo zagotovljen ustrezen nadzor na zunanjih mejah. Konkretnih razlogov za ohranjanje nadzora na tej notranji schengenski meji pa ni navedel.

Na vprašanje, kakšni konkretno so načrti glede krepitve zunanje meje in ali gre za zunanjo schengensko mejo ali zunanjo mejo EU, avstrijski kancler odgovarja, da krepitev zunanje meje pomeni več kadrov v evropski agenciji za meje Frontex ter da je treba delati tako na schengenski meji kot na meji unije, zlasti v Sredozemlju.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.

Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.

O pomislekih v povezavi s suverenostjo in napotitvijo Frontexa na meje članic unije je Kurz danes na Dunaju dejal, da so o tem razpravljali na junijskem vrhu in da so mnogi spremenili stališča. Ni sicer prepričan, ali se vse članice strinjajo glede krepitve mandata agencije, so pa skoraj vse pripravljene investirati več.

Ob tem avstrijski kancler izpostavlja cilj, da bi predvideno kadrovsko krepitev Frontexa na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže uresničili že do leta 2020 namesto do leta 2027.

Junijski vrh v Bruslju po kanclerjevih besedah kaže, da se je dobro osredotočiti na skupne cilje, torej v tem primeru na krepitev zunanje meje. V povezavi s tem kancler zdaj resnično vidi priložnost, da unija napravi nekaj korakov naprej.

V povezavi z nemškimi načrti glede vračanja prosilcev za azil Kurz ponavlja, da nemško stališče še ni jasno, zato ne želi ugibati o morebitnih nemških ali avstrijskih ukrepih.

Nemški notranji minister Horst Seehofer, predsednik Krščansko-socialne unije (CSU), ki v tekmi z desno Alternativo za Nemčijo (AfD) pred jesenskimi volitvami na Bavarskem zaostruje migracijsko retoriko in maje nemško vlado, je danes na Dunaju, kjer se sestaja s Kurzem.

V povezavi s spornimi begunskimi kvotami, ki ovirajo dogovor o azilni reformi, je avstrijski kancler danes dejal, da so v Avstriji vseskozi dvomili o obveznem premeščanju beguncev med članicami, saj da to nikdar ni bila soglasna odločitev.

Avstrija sicer za zdaj noče jasno razglasiti konec koncepta spornih begunskih kvot, a že nekaj časa se nakazuje možnost, da bi lahko bil ta odpravljen med avstrijskim predsedovanjem.

Kurz je danes na Dunaju komentiral tudi avstrijsko-dansko zamisel o centrih za zavrnjene prosilce za azil zunaj EU. Poudaril je, da ta ni povezana z avstrijskim predsedovanjem in da ni evropski projekt, temveč gre za sodelovanje v manjši skupini držav.

nazaj na vrh