Kongresni voditelji v ZDA z dogovorom o proračunski porabi do konca septembra

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ameriški proračun "težak" 1300 milijard dolarjev. (foto: Pixabay) Ameriški proračun "težak" 1300 milijard dolarjev. (foto: Pixabay)

Vodstvi obeh strank ameriškega kongresa sta v sredo dosegli dogovor o 1300 milijard dolarjev vredni proračunski porabi do konca septembra, ko se konča letošnje proračunsko leto. Če bodo zakon uspeli potrditi do petka zvečer, se bodo izognili novemu zaprtju agencij zvezne vlade.

Zadnji začasni zakon o financiranju dela zvezne vlade poteče v petek ob polnoči, kongresniki obeh strank pa se strinjajo, da je trenutno najbolje zakopati bojne sekire glede proračunske porabe. Novembra jih namreč čakajo volitve.

Pentagon je sredstva za letos dobil že decembra lani, in sicer skoraj 700 milijard dolarjev. Za vse ostale agencije je preostalo 600 milijard dolarjev.

Vodstvi obeh strank v kongresu sta v imenu kompromisa iz predloga umaknili večino spornih vprašanj. Demokrati so odstopili od zahteve po ureditvi statusa nezakonitih priseljencev, ki so prišli v ZDA še mladoletni. Trenutno velja sodni ukaz o nadaljevanju začasnega programa zaščite pred izgonom in se še ne mudi najmanj do prihodnje pomladi.

Ameriški predsednik Donald Trump je za zid na meji z Mehiko zahteval 25 milijard dolarjev, dobil pa naj bi 641 milijonov za popravilo obstoječe ograje z izrecno prepovedjo porabe za betonske pregrade in širitev centrov za pridržanje priseljencev ter najemanja novih agentov za izgone. Za varnost na meji je sicer v celoti do konca septembra predvidenih skupaj 1,6 milijarde dolarjev.

V predlogu zakona ni zmanjšanja proračunskih sredstev za tako imenovana mesta-zavetišča, kjer lokalne policije ne sodelujejo proaktivno z zvezno imigracijsko policijo.

Trump je sicer nezadovoljen, ker ni dobil vsega, kar si je želel glede zidu na meji z Mehiko, vendar naj bi ga predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan in vodja senatne večine Mitch McConnell prepričala, da je obljubil podpis zakona.

Trump je sicer doslej že prelomil podobne obljube, večji problem pri potrjevanju zakona pa lahko naredijo konservativni republikanski kongresniki, ki jih skrbi naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Predlog lahko blokira en sam senator in tako povzroči novo zaprtje vlade.

Dogovor prinaša tudi več denarja za izboljšanje sistema varnostnega preverjanja kupcev orožja in nekaj sredstev za boljšo varnost na šolah. Kongresni ljubitelji orožja so ogorčeni, ker niso obenem vnesli predloga za legalizacijo nošenja pištol po vsej državi, demokrati pa so razočarani, ker niso sprejeli konkretnejših ukrepov za večjo varnost pred orožjem.

Posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve in Trumpovo oviranje pravosodja, kljub vztrajanju demokratov niso zaščitili pred odpustitvijo. Nekaj več denarja pa bo šlo za zaščito pred ruskimi hekerji in propagandi pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

V zameno za nekaj dodatnih davčnih olajšav ameriškim kmetom, so demokrati v dogovoru dobili nekaj več denarja za stanovanjska posojila revnim.

Trump se je glede imigracije tako sprl z vodjo senatnih demokratov Chuckom Schumerjem iz New Yorka, da je želel blokirati predvidena proračunska sredstva za velik infrastrukturni projekt, nov predor med New Yorkom in državo New Jersey.

Projekt naj bi sicer vendarle dobil uvodna sredstva po ovinku. Okrog 500 milijonov bo šlo iz naslova, ki ga Trump ne more blokirati z vetom. Organizacije, kot je železnica Amtrak, bodo dobile dodatna sredstva in bodo višek namenile nujno potrebnemu predoru.

 

 

 

nazaj na vrh