Kdo je v resnici začel trgovinsko vojno?

(Foto: Niko Gustin) (Foto: Niko Gustin)

Pravijo, da bo Donald Trump s protekcionističnimi ukrepi škodoval avtomobilski industriji EU. Najbrž res, toda predno začnete obsojati ZDA, morate vedeti, da morajo Američani ob uvozu avtomobila iz EU plačati samo 2,5-odstotno carinsko stopnjo, v obratni smeri pa državljani EU 10-odstotno stopnjo.

»Obdavčili bomo Mercedes Benz, obdavčili bomo BMW,« je dejal ameriški predsednik, politiki v EU pa so skočili v zrak. To nima veze s prosto trgovino, to je protekcionizem, smo lahko poslušali in brali v medijih. Seveda bolj ali manj vsi zamolčijo, da so ameriški avtomobili v EU danes bolj obdavčeni kot evropski v ZDA. Vse, kar želi Donald Trump, je enaka pravila in pogoje za obe strani.

Trgovinska vojna med ZDA in zahodnoevropskimi državami traja že najmanj 55 let (kljub prosti trgovini na načelni ravni med obema stranema), začele pa so jo države takratne EGS. Po 2. svetovni vojni je zaradi intenzivne pridelave piščanec postal glavno in osnovno živilo v ZDA,  medtem ko je v Evropi veljal za nekakšno specialiteto, luksuzno poslastico premožnih. Z uvozom poceni piščancev iz ZDA so cene perutnine v Evropi hitro padle, kar je vplivalo na rast porabe. V Zahodni Nemčiji se je samo leta 1961 poraba piščančjega mesa povečala za 23 odstotkov, več kot polovica piščancev v zahodni Evropi je prihajala iz ZDA. Nato se je začelo. Najprej je Francija obtožila ZDA, da ameriški piščanci negativno vplivajo na spolnost moških, kmalu se je obtožbam pridružila še Nemčija. Ove državi, ki danes obtožujeta ZDA protekcionizma, sta leta 1962 dosegli, da so države takratne EGS (Evropska gospodarska skupnost) krepko zvišale carine na uvoženo perutnino, s čimer so praktično zaprle najbogatejši evropski trg ameriški perutninski industriji. Kot povračilni ukrep so ZDA pod vodstvom predsednika Lyndona B. Johnsona sprejele 25-odstotno carinsko stopnjo na nekatere evropske izdelke; med drugim na žgane pijače in lahka dostavna vozila. Mediji so ta ameriški ukrep poimenovali »piščančji davek«, začela se je hladna trgovinska vojna med ZDA in zahodno Evropo (danes Evropsko unijo). Vsaj za Francijo velja, da je komaj čakala priložnost za spor z ZDA, saj jih je krivila za povojno izgubo svojih kolonij. Protiameriška gonja se je še okrepila po kratki naftni vojni leta 1973, ko so arabske države razglasile naftni embargo na ZDA in na vse države, ki ne bodo sprejele njihovih političnih zahtev. Devet držav EGS je popustilo islamskemu izsiljevanju in obrnilo hrbet ZDA. Po kratki umiritvi razmer je sledila goveja vojna, ko je EU leta 1988 prepovedala uvoz ameriške govedine,  glavni razlog Evropejcev za prepoved pa je bil ameriški način vzreje goveda z domnevno škodljivimi hormoni za rast.

Donald Trump danes ne želi ničesar zajeziti, želi le pošteno in enakopravno mednarodno trgovino. Kdor v EU uvozi ameriški avtomobil, mora ob plačilu DDV in različnih drugih dajatvah plačati še enotno 10-odstotno carinsko stopnjo na vrednost avtomobila. Za razliko od Američanov, ki morajo ob nakupu francoskega, nemškega, italijanskega ali avtomobila katerekoli druge članice EU plačati samo 2,5-odstotno carinsko stopnjo. Iz piščančje vojne je ostala sicer 25-odstotna stopnja na lahka dostavna vozila, kateri pa se Nemci izognejo tako, da je Mercedes v Južni Karolini postavil tovarno, kjer sestavljajo dostavna vozila z delov, ki jih sicer naredijo v Evropi.

nazaj na vrh