Hrvaška bo gradila 270 kilometrov nove železniške proge – od tega 170 kilometrov proge po kraškem terenu za 1,7 milijarde evrov!

  • Napisal  Ivan Šokić/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Foto: Jutarnji Foto: Jutarnji

Hrvaška želi gradnjo 170 kilometrov dolge nižinske železnice od Karlovca do Reke financirati s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, saj ta za Hrvaško predstavljajo cenejšo opcijo v primerjavi z dajanjem proge v koncesijo. Medtem projekt izgradnje 2. tira na relaciji Koper-Divača, dolgega vsega skupaj 27,1 kilometra, ostaja negotov. Po uradnih podatkih naj bi nas to stalo več kot milijardo evrov, končna cena konstrukcije še vedno ni znana, projekt je zastavljen koruptivno, zato bi lahko še znatno poskočila. 

“Če se odločimo za natečaj za koncesijo, se nanj lahko prijavijo tudi kitajska podjetja,” je povedal hrvaški prometni minister Oleg Butković. Z nedavnim srečanjem 16+1, ki se je letos odvijalo v Dubrovniku, so Hrvati dobro izkoristili priložnost za krepitev vezi s Kitajsko.

Čeprav je hrvaški gospodarski minister Darko Horvat najavil, da bi se izgrajeno železnico lahko dalo v koncesijo Kitajcem za naslednjih 50 let, pa je Butković sporočil, da ne bo nič z direktnim dogovorom s Kitajsko, temveč se bo vse odvijalo preko natečajev. Razlog za to naj bi bilo financiranje izgradnje železniškega tira s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev.

Financiranje s pomočjo evropskih sredstev je za Hrvaško ugodnejša rešitev, saj ne vpliva na rast javnega dolga. V primeru podelitve koncesije kitajskemu podjetju, ki bi progo gradilo in financiralo, bi morala država, po pisanju Jutarnjega, zagotoviti jamstvo v višini 1,7 milijarde evrov. Po projekcijah naj bi bila proga dokončana do 2030.

Od 270 kilometrov železniške proge od Botova na hrvaško-madžarski meji do Reke edino 170-kilometrski predel od Karlovca do Reke zaenkrat ni znotraj okvirov sofinanciranja s strani EU. Pred leti je namreč Evropska komisija ocenila, da je izgradnja predraga in se zato ne bi izplačala.

Je bil drugi tir preplačan?
Ko so se Hrvati obrnili na Kitajce, je prej predragi predel začel zanimati tudi Bruselj. Čeprav nižinska proga uradno ni del transevropskega prometnega omrežja, so visoki predstavniki Evropske komisije za promet hrvaškim novinarjem zaupali, da je EK pripravljena sofinancirati projekti, ki je “zelo pomemben del načrtovanja evropskega proračuna v obdobju, ki se začne z 2021”.

Medtem projekt izgradnje 2. tira na relaciji Koper-Divača, dolgega vsega skupaj 27,1 kilometra, ostaja v limbu. Po uradnih podatkih naj bi nas to stalo med milijardo ter milijardo in pol evrov, končna cena konstrukcije še vedno ni znana, zato bi lahko še dodatno poskočila. Hrvati, po drugi strani, pa nameravajo za 170 kilometrov železnice porabiti 1,7 milijarde evrov in pri tem dodobra izkoristiti evropska kohezijska sredstva.

Evropska komisija je do sedaj v izgradnjo dela železnice od Reke do madžarske meje pri Botovem že vložila približno 400 milijonov evrov. Celotna ocenjena vrednost modernizacije obstoječe in izgradnje nove železniške proge na omenjeni relaciji, dolgi 270 kilometrov, naj bi bila 3,6 milijarde evrov.

Zaradi nepopolne prijave ob več kot 200 milijonov nepovratnih sredstev
Slovenija po drugi strani sama sebi koplje jamo. Vladajoča politika je že leta 2014 v okviru kandidature za evropska kohezijska sredstva poslala nepopolno prijavo, ki ni imela zaključene finančne konstrukcije. Rezultat tega je bil, da je Slovenija prejela vsega 109 milijonov evrov od EU, namesto približno 385 milijonov evrov nepovratnih sredstev, do katerih bi bila upravičena. 100 milijonov kohezijskih sredstev je bilo namreč preusmerjenih iz drugih kohezijskih projektov.

Prav tako pa je dodatnih 250 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev pod vprašajem, saj koncesijska razmerja še niso bila urejena. Pogoj za črpanje evropskih sredstev pa je ravno tako potrditev izvajalcev s strani nevtralnega nadzornega inženirja po pogojih FIDIC, ki je do sedaj po naših podatkih še ni bilo. Tako da so zaenkrat v zvezi s financiranjem 2. tira zagotovljeni viri le iz državnega proračuna.

Ivan Šokić/Nova24TV

nazaj na vrh