Evropski parlament za vodilne kandidate na prihodnjih evropskih volitvah, Zver proti transnacionalnim listam

  • Napisal  STA, G. B., SDS, EPP
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Kako bomo v prihodnje volili evroposlance? Kako bomo v prihodnje volili evroposlance? Wikipedia

Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasoval za ohranitev sistema vodilnih kandidatov na prihodnjih evropskih volitvah leta 2019.

 

Postopek vodilnih kandidatov oziroma spitzenkandidatov, v katerem vsaka evropska politična stranka pred volitvami v Evropski parlament izbere kandidata za položaj predsednika Evropske komisije, so prvič uporabili na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014. Takrat je bil za predsednika komisije imenovan Jean-Claude Juncker.

Po mnenju parlamenta se je postopek z vodilnimi kandidati leta 2014 izkazal za uspešnega, saj je povezal izbiro predsednika komisije in izid evropskih volitev.

V poročilu, o katerem so odločali danes, so poslanci zapisali, da so pripravljeni zavrniti vsakega kandidata v postopku imenovanja predsednika komisije, ki ni vodilni kandidat.

Potrdili so tudi predlagane spremembe okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

Po novem bodo lahko evropski komisarji kandidirali na volitvah v Evropski parlament oziroma bodo imenovani za vodilne kandidate, ne da bi jim bilo treba odstopiti. Evropski komisarji, ki bodo kandidirali na volitvah, pa ne bodo smeli uporabljati človeških ali materialnih virov komisije za dejavnosti, povezane z volilno kampanjo.

Dr. Zver proti transnacionalnim listam

Danes v Evropskem parlamentu, ki zaseda v Strasbourgu, poteka razprava o sestavi evropskega parlamenta v prihodnosti. Poslanke in poslanci razpravljajo o transnacionalnih listah, takoimenovanih špicenkandidatih ter novi razporeditvi parlamentarnih sedežev. Nad idejami o transnacionalnih listah in špicenkandidatih se najbolj navdušujejo socialdemokrati, zeleni in komunisti, Evropska ljudska stranka pa je odločno proti idejam, ki vodijo v deficit demokracije. Volilna tehnologija namreč odločilno vpliva na razporeditev politične moči, torej gre tudi pri vprašanju o transnacionalnih listah v luči uresničevanja demokracije za resno in usodno vprašanje.

Kot je danes na zasedanju povedal evropski poslanec dr. Milan Zver, "demokracija ni zgolj tekmovanje političnih elit za glasove, temveč gre za odgovornost zavezi in povezavi med tistim, ki izvoli in tistim, ki je izvoljen."

Ker gre vprašanje, ki spodjeda temelje demokratičnosti, so poslanci Evropske ljudske stranke že ostro zavrnili tovrstne ideje, predvsem, ker bi tak način volitev še dodatno povečal prepad med evropskimi inštitucijami in ljudmi. Volilna udeležba na evropskih volitvah bi se v nekaterih manjših evropskih državah (npr. v Sloveniji ali na Slovaškem) po s strani levih strank predlaganem novem sistemu še dodatno zmanjšala. Po omenjenem sistemu bi namreč listo kandidatov za Evropski parlament oblikovali v Bruslju, volivke in volivci pa naj bi glasovali za ljudi, ki jih pravzaprav niti ne bi poznali. V kolikor bi se uveljavil tovrsten sistem imenovanja kandidatov za volitve v Evropski parlament, bi se udeležba na evropskih volitvah gotovo prepolovila, zaupanje ljudi v Evropsko unijo bi dodatno upadlo, demokratični deficit pa bi se še bolj poglobil. Tega pa si nihče zagotovo ne želi.

"Neposredni stik med izvoljenim in volilnim telesom je izjemno pomemben. Sam sem iz majhne občine s severovzhoda Slovenije, ki šteje približno 2500 ljudi in že ta majhna lokalna skupnost ni enovita volilna enota, ampak je prav zato, da poslanci ostajajo v neposrednem stiku s svojimi volivci in volivkami razdeljena na tri enote," je v razpravi izpostavil dr. Milan Zver ter obenem izrazil skrb za negovanje demokracije ter temeljnih demokratičnih postulatov.

nazaj na vrh