EU krepi boj proti »lažnim novicam« - je to spet prikrit poskus omejevati alternativne vere informacij? Bodo morda s tem ustavili norijo slovenskih režimskih medijev?

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt za boj proti dezinformacijam, da bi tako "zaščitili demokracijo in javno razpravo", tudi v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament maja prihodnje leto, so danes sporočili v Bruslju.

 

Akcijski načrt sloni na pozivu, ki so ga na Evropsko komisijo junija na vrhu naslovili voditelji članic. Ta načrt uvaja konkretne ukrepe v boju proti lažnim "novicam", ki so v bistvu namerne dezinformacije. Tako naj bi se vzpostavil "sistem za hitro obveščanje". Prav tako naj bi pozorno bdeli nad izvajanjem samoregulativnega etičnega kodeksa, ki so ga sklenile določene spletne platforme in oglaševalski sektor. Akcijski načrt prav tako predvideva povečanje sredstev v ta namen.

"Zdrava demokracija temelji na odprti, svobodni in pošteni javni razpravi. Naša dolžnost je, da zaščitimo ta prostor in ne dovolimo nikomur, da širi dezinformacije, ki podžigajo sovraštvo, delitve in nezaupanje v demokracijo," je ob predstavitvi tega akcijskega načrta sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Podpredsednik Evropske komisije Andrus Ansip, ki je odgovoren za digitalni enotni trg, je prav tako pozval k "združitvi sil za zavarovanje naših demokracij proti dezinformacijam". "Videli smo poskuse vmešavanja v volitve in referendume," je spomnil komisar in za glavni vir tovrstnih dejanj označil Rusijo.

Med drugim nameravajo z omenjenim sistemom za hitro obveščanje izboljšati sodelovanje med državami in okrepiti ekipe, ki odkrivajo dezinformacije. Prav tako nameravajo povečati podporo medijem in raziskovalcem, spletne platforme pa "držati za besedo", je razložil Ansip.

Tudi komisarka za promet Violeta Bulc se je zavzela, da bo le "z resničnimi informacijami" mogoče priti "do pravih vsebin in pravih poslancev". "Skupaj moramo poskrbeti, da se bodo Evropejci svobodno odločali na prihajajočih evropskih volitvah," se je zavzela.

Tako bodo z akcijskim načrtom okrepili evropsko diplomatsko službo (EEAS), pa tudi delegacije EU v soseščini s specialisti za analizo podatkov in vsebin. Proračun EEAS za boj proti dezinformacijam bodo več kot podvojili iz sedanjih 1,9 milijona evrov na pet milijonov evrov v prihodnjem letu.

Spletne platforme in medijski oglaševalci oz. podpisniki omenjenega etičnega kodeksa za boj proti lažnim novicam, ki je sicer neobvezujoč, naj bi bili pozorni predvsem na transparentno oglaševanje pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Okrepili naj bi prizadevanja za odstranjevanje lažnih profilov in utišanje t.i. robotskih interakcij. Prav tako naj bi okrepili sodelovanje s tistimi, ki preverjajo dejstva, in okrepili vidnost njihovih sporočil.

Z akcijskim načrtom prav tako nameravajo okrepiti osveščenost državljanov glede problema; tako države članice kot evropske institucije naj bi okrepile "medijsko pismenost". Nacionalni programi v ta namen naj bi dobili tudi evropsko podporo, napovedujejo v Bruslju.

Sistem za hitro obveščanje glede dezinformacij naj bi zaživel v marcu prihodnje leto. Podpisniki omenjenega etičnega kodeksa naj bi Evropski komisiji o prvih uvedenih ukrepih poročali že do konca tega leta. Zatem naj bi spletne platforme komisiji poročale na mesečni ravni, komisija pa bo svoje ugotovitve nato javno objavljala vsaj v naslednjih 12 mesecih.

Če izvajanje tega etičnega kodeksa ne bo zadovoljivo, je komisija že opozorila, da bo morda predlagala dodatne ukrepe, "tudi obvezujočega značaja", so še sporočili iz Bruslja.

nazaj na vrh