Pahor in litovska predsednica: Vežejo nas zgodovina in skupni interesi

  • Napisal 
Predsednik RS Borut Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Republike Litve Dalio Grybauskaitė. Predsednik RS Borut Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Republike Litve Dalio Grybauskaitė. Foto: Daniel Novaković/ STA

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je danes s pogovori pri gostitelju, predsedniku republike Borutu Pahorju začela dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Predsednika sta po srečanju izpostavila tesne čustvene vezi med narodoma, stkane v času osamosvajanja, ter sorodna stališča, ki jih državi zastopata, tudi glede begunske in migrantske krize.

Kot je spomnil Pahor, so prizadevanja treh baltskih držav ter Slovenije in Hrvaške v začetku 90. let prejšnjega stoletja za uveljavitev pravice do samoodločbe ustvarila "čvrsto vez med nami", kljub temu da smo geografsko daleč narazen. Izpostavil je, da je bila Litva konec julija 1991 po sosednji Hrvaški prva država, ki je priznala neodvisnost Slovenije.

Po Pahorjevih besedah smo si Slovenci in Litovci medsebojno naklonjeni in obstajajo tako zgodovinski kot stvarni razlogi v sedanjosti in prihodnosti, da si bomo medsebojno pomagali.

Poleg tesnih čustvenih vezi Slovenijo in Litvo namreč povezujejo dobri politični in gospodarski odnosi. Slednji se po krizi v minulih letih, zlasti v Sloveniji, znova hitro izboljšujejo, še posebej v zadnjem letu se menjava med državama krepi.

Obenem imata državi glede večine vprašanj v EU in zvezi Nato zelo podobna stališča - tudi glede tega, da je oblikovanje skupne evropske politike do begunske krize eden od pogojev za to, da ohranimo mir in varnost tako naših držav kot celotne EU.

Grybauskaitejeva se je strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Litvo že vseh 25 let njune neodvisnosti zelo dobri in da smo se vedno podpirali.

Glede begunske in migrantske krize je priznala, da je Litva trenutno ne čuti tako kot Slovenija, saj vsaj zaenkrat ni na glavni tranzitni poti, a tudi to se lahko hitro spremeni. "Če se namreč ene poti zapirajo (...) potem se pojavljajo nove poti," med drugim čez Rusijo ter Norveško in Finsko.

Glede želje baltskih držav, da zveza Nato v luči groženj s strani Rusije okrepi svojo prisotnost na vzhodu Evrope, je Pahor dejal, da Slovenija razume povečano skrb teh držav, čeprav sama ni imela "tako surove zgodovine odnosov" z Rusijo kot one.

A ne glede na to je Pahor gostji zatrdil, da "je Slovenija članica EU in Nata ter nima niti noče imeti nekega posebnega statusa med EU in Natom in Rusko federacijo". In če bi se v prihodnosti zaradi povečane ruske grožnje dejansko pokazala potreba, da Slovenija pomaga tudi z nastanitvijo v teh državah, bi morali to prošnjo "skrbno preučiti", je še menil.

Predsednika sta s strani novinarjev med drugim dobila tudi vprašanje glede nevarnosti, ki bi jo morebitni izstop Velike Britanije iz EU pomenil za povezavo in druge države članice.

Oba v prvi vrsti upata, da do t. i. brexita ne bo prišlo, a tudi če bi, Grybauskaitejeva meni, da to ostalih v uniji ne bi huje prizadelo in ne bi sprožilo domino učinka, še posebej ker Velika Britanija že sedaj uživa poseben status v EU.

Pahor je predvsem izpostavil, da so razprave o izstopanju držav iz EU ali o nekih posebnih statusih zanje znotraj unije v nasprotju z njegovimi željami za prihodnost EU. Takšen razvoj bi namreč EU hromil, medtem ko si on želi močnejšo unijo.

Intelektualna, politična in druga evropska elita bi morala ljudem po njegovem zdaj predvsem ponuditi vizijo veliko bolj povezane Evrope, morda tudi z obnovo pred leti propadle ideje o konvenciji oz. evropski ustavi.

Pahor in Grybauskaitejeva sta si sicer danes tudi izmenjala državni odlikovanji za zasluge pri krepitvi sodelovanja in dobrih odnosov med državam.

Litovska predsednica ima danes na programu še srečanji s premierjem Mirom Cerarjem, predsednikom DZ Milanom Brglezom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Dan bo zaključila s svečano večerjo pri Pahorju, v torek pa bo obisk sklenila z obiskom mejnega prehoda Dobova in tamkajšnjega sprejemnega centra za begunce ter ogledom Postojnske jame.

nazaj na vrh